Ultrazvok

Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: Radio Slovenija, Prvi

Ginekolog in porodničar Luka Roškar iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti je zavzet zdravnik in uspešen raziskovalec

Zdravnika asistenta Luko Roškarja sta v Mursko Soboto po študiju medicine v Ljubljani privabila ljubezen in služba. Dela namreč na ginekološko-porodnem oddelku tamkajšnje Splošne bolnišnice, Sobočanka pa je tudi njegova srčna izbranka. "To je že velikokrat slišana zgodba," je verjetno pomislil marsikdo od nas. Nadaljevanje pa je manj običajno in pogosto. Ginekolog in porodničar Luka Roškar je edini slovenski prejemnik letošnje prestižne mednarodne nagrade, ki jo za izjemne raziskovalne dosežke podeljuje farmacevtska družba Medis. Doktor Roškar namreč ni le zavzet zdravnik, ampak je tudi uspešen raziskovalec. Nagrado je prejel za študijo, v kateri je preučeval snovi, ki raku na maternični sluznici omogočijo, da se še bolj razraste in razširi. In kakšne bi bile posledice, če bi te snovi v krvi pacientk zaznali zgodaj!?

Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na kovidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo.

Foto: Marko Žličar

Pogovor z dr. Markom Žličarjem iz UKC Ljubljana. Med najtežjimi primeri devetdeset odstotkov necepljenih

Ob hitrem širjenju omikrona spet zaskrbljeno pogledujemo na covidne oddelke slovenskih bolnišnic. Zanima nas, kako so pripravljeni na nov epidemični val in kdaj ga pričakujejo. Kaj njihovi podatki kažejo o tem, koliko je med hospitaliziranimi necepljenih, cepljenih in koliko je prebolevnikov? Ali so med hudo bolnimi tudi taki, ki so že dobili tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu? Kličemo asist. dr. Marka Žličarja, ki v UKC Ljubljana vodi Diagnostično-terapevtski servis ali DTS, v katerem zdravijo bolnike s koronavirusno boleznijo.

Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Združenem Kraljestvu do konca letošnjega leta z omikronom okuženih že milijon prebivalcev. Velika hitrost, s katero se nova različica širi, je marsikoga presenetila. Prvi primer so na Otoku namreč zabeležili pred komaj tremi tedni – 27. novembra. Ali je prof. Stephena Bustina, strokovnjaka za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, velika hitrost širjenja omikrona presenetila?

Foto: Stephen Bustin

Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: OI

Novo slovensko gensko terapijo proti raku prejela že prva dva bolnika

Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila proti raku. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta pri razvoju novega zdravila sodelujeta že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. "Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi," pojasnjuje profesorica Čemažar.

Druga vrsta prvi z leve akad. Gregor Serša, zadnja vrsta drugi z leve dr. Aleš Grošelj, druga vrsta tretja z leve prof. Maja Čemažar

Povezava do novice na strani Onkološkega inštituta

V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: pexels

Med ženskami porast klamidije, med moškimi gonoreje

V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. "Kar pa sploh ni edina novost," pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, dMea so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O novostih v Ultrazvoku.

Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka prostate. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. »Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo,« so sporočili raziskovalci. Podrobneje o novem zdravilu s prof. Jerasom v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc.

Prof. Jeras: Nova terapija je podaljšala življenje bolnikov in je brez hudih neželenih učinkov

Čeprav je prof. dr. Matjaž Jeras farmacevt in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, tokrat v Ultrazvoku ne bo govoril o epidemiji in cepljenju proti covidu. Prof. Jeras je namreč tudi raziskovalec. V širši strokovni ekipi je sodeloval pri razvoju novega zdravila za zdravljenje raka na prostati. Rezultati klinične študije so več kot obetavni. "Zdravilo je zavrlo razraščanje rakavih celic, imunski sistem je prepoznal sovražnika, preživetje bolnikov se je podaljšalo," so sporočili raziskovalci.

Originalni članek

Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja dr. Bojana Beović.

Foto: UKC Ljubljana

Infektologinja odgovarja na vprašanja o poživitvenem odmerku

Če bi v teh dneh na uradni spletni strani cepimose.si pogledali slovenske krivulje cepljenja, bi težko spregledali, da je novembra najbolj strmo narasla krivulja, ki prikazuje cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Zato ni presenetljivo, da nam poslušalci pogosto pošiljate vprašanja o poživitvenem odmerku, na katera v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok odgovarja prof. dr. Bojana Beović.

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.

Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija

Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom?

Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan.

Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.

V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega.

Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma.

Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.

Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito.

Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo

Priznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjem

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij.

V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani bio-čipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent!

Kako to, da prof. Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in bio-čipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa bio-čipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj? Vse to v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Radio Slovenija, Prvi

Prof. Damjana Rozman razbija eno od najbolj trdovratnih teorij zarot o cepivih

Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani biočipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G-čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. dr. Damjana Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in biočipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa biočipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj?