Ultrazvok

Ključna je zgodnja in hitra diagnostika

Kardiolog doc. dr. David Žižek (UKC Ljubljana) pravi, da pozorno prisluhne, kadar mu bolnik pove o otečenih nogah, utrujenosti ob naporu in o občutku težke nočne sape. Naštete težave so značilne za srčno popuščanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi kar 30.000 takih ljudi. O tem, kakšna je pot do diagnoze in kakšno je zdravljenje, v Ultrazvoku.

Informacije o srčnem popuščanju: Društvo Za srce

Dr. Brigita Novak Šarotar: Antidepresivi olajšajo duševno bolečino

"Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so velikokrat prisotni," pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. "Cilj terapije je, da se vzpostavita funkcioniranje in primeren čustveni odziv." Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj; njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Številni imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Brigito Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše.

Če ste v duševni stiski, lahko pokličete zaupni telefon Samarijan in Sopotnik na brezplačno številko 116 123 (24 ur/dan). Ali pa na številko Klica v duševni stiski Psihiatrične klinike v Ljubljani: 01 520 99 00 (19.00–7.00).

Zaupni telefon Samarijan

Klic v duševni stiski

TOM – telefon za otroke in mladostnike

NIJZ

Depresija je ena od najpogostejših duševnih motenj. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima približno 17 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju depresivno epizodo ali katerega od simptomov depresije. Bolezen spremeni dojemanje sebe in sveta. Depresivno epizodo se da pozdraviti in tudi preprečiti.

Imunolog odgovarja na dileme in pereča vprašanja o covidu in cepljenju

Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Profesor s Fakultete za farmacijo odgovarja na pogosta vprašanja o cepivih proti covidu-19

Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so ta hip najaktualnejša: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZenece? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni burnejša reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Junakinje boja proti covidu so tudi diplomirane medicinske sestre

V Ultrazvoku bo z nami diplomirana medicinska sestra Martina Gjergjek, ki je odgovorna medicinska sestra v enoti za covid-19 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Tam so bili na vrhuncu drugega vala med bolj obremenjenimi bolnišnicami; v določenih dnevih so na oddelku in v intenzivni enoti zdravili več kot 150 bolnikov s covidom. Kakšno pa je stanje danes? Kako se umirjanje epidemije pozna pri delu v bolnišnici?

Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca

Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo pa se je zgrozil: "Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!" Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL, na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. Ohromelost obraznih mišic je značilna za vnetje obraznega živca, pravi otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pogost povzročitelj je vnetje srednjega ušesa.

Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike

V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in obeta srečen konec. Še nedolgo nazaj smo otroka ali mladostnika z diabetesom tipa ena videli, kako se mora večkrat na dan špikniti v prst, izmeriti koncentracijo sladkorja v krvi in si vbrizgati inzulin. Od zdaj bo drugače!

Velik preskok pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 1 je omogočila umetna inteligenca: hibridna zaprta zanka sama meri koncentracijo krvnega sladkorja in dodaja inzulin. Soavtorja članka iz Slovenije sta doc. dr. Klemen Dovč in sogovornik tokratnega Ultrazvoka dr. Battelino.

Zdravnik, ki je tudi sam prebolel covid, o možnem bolnišničnem "lockdownu"

Velika skrb strokovne pa tudi širše javnosti je, ali bo slovenski zdravstveni sistem zdržal; ali bo za bolnike s covidom na voljo dovolj prostih bolniških postelj in zdravstvenega osebja. Najboljši pregled nad stanjem v bolnišnicah ima zdravnik Robert Carotta iz Splošne bolnišnice Jesenice. O trenutnih razmerah bo govoril v tokratni oddaji Ultrazvok. V ospredju pa ne bodo le številke. Doktor Carotta se je namreč lani oktobra tudi sam okužil z novim koronavirusom. "Covid človeka res podre," potrjuje. Čeprav je minilo že šest mesecev, še vedno čuti posledice bolezni, ki se kažejo še zlasti v povišanem krvnem tlaku in motnji v delovanju ledvic. Več v Ultrazvoku; tudi o možnem delnem bolnišničnem "lockdownu".

Pogovor z zdravnikom Bojanom Novakom, ki vodi covidni oddelek Splošne bolnišnice Izola

Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedemdnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covidnem oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi specialist internist nefrolog Bojan Novak.

Infektolog o trombozi v možganskih venah in možganskih sinusih

V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najpogostejša vprašanja. Kaj pravijo podatki, kakšne so izkušnje in opažanja dr. Trampuža?

Svetujem tisto cepivo proti covidu, s katerim nas lahko cepijo najprej. Vsa cepiva namreč stoodstotno ščitijo pred težjim potekom okužbe in smrtjo zaradi covida.