Ultrazvok

Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc

Dr. Katja Zaletel: Skrbijo nas bolniki, ki ne pridejo v našo obravnavo

Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice.

V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

Na vprašanja in dvome o covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. Tatjana Avšič Županc

V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo?

Opis fotografije: Virus SARS-CoV-2, posneta s transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Radio Slovenija, Val202

Mag. Katarina Prosenc Trilar opozarja, da je nova različica SARS-CoV-2 mutirala 20-krat hitreje od »starega» koronavirusa

Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev vzbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in nam prav zaradi njega ne uspe omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Nova varianta SARS-CoV-2 se prenaša bolj uspešno in hitreje kot stara, a ne povzroča večjih deležev težko obolelih. Cepivo sproži tvorbo protiteles, ki so učinkovita tudi proti novemu sevu.

V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam še posebej letos o boleznih najprej spregovorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji pa bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu, član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: TV Slovenija

Bolniki in bolnice s sladkorno boleznijo tipa 2 si ga bodo vbrizgali le enkrat tedensko

V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam letos o boleznih veliko govorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu; član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine.

Podrobneje o novem inzulinu - daljši pogovor (37 min) z dr. Janežem: https://ars.rtvslo.si/2020/11/glasovi-svetov-janez-diabetes-nejm-inzulin/

Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali »da je čisto v redu, če ni povsem v redu,« kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile – prvič: da moramo ostati povezani in delati skupaj, in – drugič: da krize ali težke situacije ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Vesna Švab

Psihiatrinja o stiskah, upanju, možnih rešitvah in pomoči

Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali "da je čisto v redu, če ni povsem v redu«, kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile, da moramo ostati povezani in delati skupaj in da krize ali težkih položajev ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc.

Če ste v stiski, so vam za pomoč 24 ur na dan vse dni v tednu na voljo izkušeni psihologi in psihoterapevti. Pokličite jih na brezplačno telefonsko številko 080 51 00.

Kadar oseba s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. Ana Króflič s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja, odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo bolj učinkovito od nošenja mask. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: dr. Ana Kroflič

Podrobneje o aerosolih in aerosolnem prenosu virusa SARS-CoV-2. Zgovorni primeri križarke, avtobusa in restavracije

Kadar človek s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo učinkovitejše od nošnje mask.

Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha najpogostejši znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor. Vabljeni k poslušanju.

Dr. Martin Rakuša o posledicah okužbe na čutila, živčevje in možgane

Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha pogost znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča kar polovica ali po nekaterih študijah celo do dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vse več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa.

V UKC Maribor se v tem trenutku zdravi več kot dvesto bolnikov s covidom. Od marca so jih skupaj obravnavali že več kot tisoč sto. O nevroloških težavah zaradi covida, tem pa se pridružijo še glavoboli, zmedenost, težave s koncentracijo, v Ultrazvoku doc. dr. Martin Rakuša. Pri težjih bolnikih, ki prebolevajo covid, je še posebej problematična možnost možganske kapi.

V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni opazno obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev. Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas prijemljejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa dr. Andreja Trampuža, ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji – cepivo.

Infektolog o skrb vzbujajočih slovenskih podatkih in tudi o visoki učinkovitosti cepiva proti covidu. "Poleti bomo nadoknadili vse, kar zdaj zamujamo."

V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev (7-dnevno povprečje, 29. 11., Vir: Covid-19 Sledilnik). Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas učinkujejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa prof. dr. Andreja Trampuža, ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji cepivo.

Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju na blizu. Mnogi zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« izpostavlja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Okulistka Alma Kurent: "Manj je bolje." Odgovor na vprašanje o priporočilih glede uporabe elektronskih naprav. Kaj pomeni pravilo 20–20–20?

Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju od blizu. Številni zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. "S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije," poudarja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Kaj pomaga proti utrujenim očem? Kdaj moramo zaradi težav z vidom na pregled k okulistu? Oči so občutljive, zato potrebujejo ustrezno skrb in nego. Suhe in rdeče oči, meglen vid in glavoboli nas opozarjajo, da smo predolgo zrli v ekran in naprezali oči.

Zdravnik anesteziolog Bojan Kostić, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako se v novomeški bolnišnici spopadajo s trenutno epidemijo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Doktorja Bojana Kostića je v Novo mesto poklical Iztok Konc.

»Uporabljamo tri vrste testov na covid.« Pogovor z zdravnikom Bojanom Kostićem, vodjem Urgentnega centra v Novem mestu

Anesteziolog Bojan Kostić, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja.