Ultrazvok

Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. Vabljeni k poslušanju.

Foto: 1643606/ Pixabay

»Najvišji krvni tlak, ki smo ga izmerili pacientu, je bil 260/ 120.« Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v Sloveniji težave s povišanim krvnim tlakom 40 odstotkov odraslih

Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili.

Zdravniki vzroka za zvišanje tlaka nad optimalnih 120/80 mmHg največkrat ne odkrijejo. Lahko mu botruje tudi izpostavljenost stresu. In to je še ena povezava s trenutno težko covid situacijo, ki ne pušča le telesnih ampak tudi psihične posledice. Psihične stiske imajo velik vpliv na povišan krvni tlak. Prekomerno zvišan krvni tlak lahko uspešno krotimo z zdravili. Vendar – ko nam zdravnik postavi diagnozo arterijska hipertenzija, nam najprej svetuje gibanje, zdravo in uravnoteženo prehrano, opustitev kajenja.

Med spolnim odnosom se poveča dihalni volumen, zviša se krvni tlak, utrip srca naraste tudi do 180 udarcev na minuto. To so podatki, ki številnim bolnicam in bolnikom po prebolelem srčnem infarktu povzročajo tesnobo in strah. Bojijo se, da se bo srčni infarkt ponovil. Vendar pa študije kažejo, pomirja specialistka spolne medicine Frosina Krstanoska iz Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, da je prepričanje, da ponovna spolna aktivnost sproži srčni infarkt, napačno. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Frosina Krstanoska

"Bojijo se, da se bo srčni infarkt ponovil." V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec izvajajo program spolne rehabilitacije po srčnem infarktu

Med spolnim odnosom se poveča dihalni volumen, zviša se krvni tlak, utrip srca naraste tudi do 180 udarcev na minuto. To so podatki, ki številnim bolnicam in bolnikom po prebolelem srčnem infarktu povzročajo tesnobo in strah. Bojijo se, da se bo srčni infarkt ponovil. Vendar pa študije kažejo, pomirja internistka, specialistka spolne medicine Frosina Krstanoska iz Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, da je prepričanje, da ponovna spolna aktivnost sproži srčni infarkt, napačno.

Zadovoljujoča spolnost je del življenja, poudarja doktorica Krstanoska. V Bolnišnici v Slovenj Gradcu že dobro leto teče program rehabilitacije po srčnem infarktu, del katerega so tudi predavanja o spolni rehabilitaciji. Kdaj po infarktu naj moški ali ženska ponovno začneta s spolnimi odnosi? Ali so zdravila za erekcijo, kot na primer viagra, še priporočljiva? Kaj po prebolelem srčnem infarktu v povezavi s spolnostjo skrbi ženske? V Sloveniji doživi srčni infarkt vsako leto približno 5.000 moških in žensk. Okrevanje po infarktu je običajno dolgotrajno, poleg fizične zahteva svoj čas tudi spolna rehabilitacija.

Medicinska sestra Alenka Mulej je covid prebolela že v prvem valu. Njena okužba z novim koronavirusom je potekala v lažji obliki. Ko je izvedela, da je test na virus pozitiven, jo je najprej preplavil občutek velike tesnobe. Zavedala se je, kaj vse tak rezultat potegne za sabo. Po ozdravitvi se je vrnila nazaj na covid oddelek Klinike Golnik. Tam so med drugimi zdravili tudi pacientko, ki je delala v enem od italijanskih domov za starostnike. Ker je videla veliko smrti, se je bala, da bo zaradi covida umrla tudi sama. Gospa Mulej jo je hrabrila in ji vlivala upanje tudi s svojo izkušnjo o preboleli okužbi. Več pa v Ultrazvoku. Gospo Alenko Mulej, medicinsko sestro s covid oddelka na Kliniki Golnik, je poklical Iztok Konc.

Foto: Alenka Mulej

Medicinska sestra Alenka Mulej s covid oddelka Klinike Golnik je covid prebolela tudi sama

Medicinska sestra Alenka Mulej je covid prebolela že v prvem valu. Njena okužba z novim koronavirusom je potekala v lažji obliki. Ko je izvedela, da je test na virus pozitiven, jo je najprej preplavil občutek velike tesnobe. Zavedala se je, kaj vse tak rezultat potegne za sabo. Po ozdravitvi se je vrnila nazaj na covid oddelek Klinike Golnik. Tam so med drugimi zdravili tudi pacientko, ki je delala v enem od italijanskih domov za starostnike. Ker je videla veliko smrti, se je bala, da bo zaradi covida umrla tudi sama. Gospa Mulej jo je hrabrila in ji vlivala upanje tudi s svojo izkušnjo o preboleli okužbi.

Slovenija v zadnjih dneh negativno izstopa po hitrosti širjenja novega koronavirusa med prebivalci. Številni strokovnjaki so zaskrbljeni in napovedujejo, da je pred nami nekaj težkih tednov. Kako trenutno situacijo v Sloveniji vidi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: dr. Andrej Trampuž

V Nemčiji okrog pet odstotkov prebivalcev ne verjame v koronavirus in ukrepe

Slovenija v zadnjih dneh negativno izstopa po hitrosti širjenja novega koronavirusa med prebivalci. Številni strokovnjaki so zaskrbljeni in napovedujejo, da je pred nami nekaj težkih tednov. Kako zdajšnje razmere v Sloveniji vidi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu?

Vsak dan nas kaj preseneti. Najbolj nas je presenetilo to, da so že obstoječa protivirusna zdravila, na primer remdesivir, pri covidu zelo malo učinkovita ali popolnoma neučinkovita. Drugo presenečenje pa je, da se virus širi hitreje, kot smo menili. Na našem urgentnem oddelku je pozitiven že skoraj vsak drugi pacient. Če pogledamo za nazaj, se tisti bolniki, ki so okuženi, niso držali pravil in niso nosili maske.

Slovenija je po številu na novo okuženih s koronavirusom na 100.000 prebivalcev prehitela Združene države Amerike (SLO: 36/100.000 novih primerov na dan, ZDA: 18/100.000 – nedelja, 18. 10.). Več okuženih so v zadnjih dneh potrdili na Češkem (85/100.000 – nedelja, 18. 10.), v Franciji in Belgiji. Podatki kažejo, da zdravljenje v bolnišnici potrebuje že več kot 300 ljudi (333 – sreda, 21. 10. 20), število bolnikov v intenzivnih enotah je v tem tednu preseglo mejo 50 (55 – sreda, 21. 10. 20). Vir podatkov: COVID-19 Sledilnik

Projekcija epidemije za Slovenijo (Kako na širjenje okužbe vplivata uporaba mask, kako socialna distanca ...).

Hrana je energija. Za marsikoga pa tudi tolažba, nagrada ali izhod iz stiske. Igralec Jurij Zrnec je v pogovoru z Zvezdano rekel takole: »Dejstvo je, da jemo čustva. Pri meni to velja za obe skrajnosti. Če sem vesel, jem; če sem žalosten, tudi jem.« Ali je s tem opisal tako imenovano čustveno lakoto, na katero opozarja vedno več psihologov, terapevtov in zdravnikov. Ti govorijo o volčji lakoti, ki nas napade, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki. Čustvena lakota je lahko tudi simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje pa s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič v oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Films42/ Pixabay

Ko se s hrano tolažimo, nagradimo, umirjamo. Čustvena lakota je simptom stresa, tesnobe, depresije

Hrana je energija. Za marsikoga pa tudi tolažba, nagrada ali izhod iz stiske. Igralec Jurij Zrnec je v pogovoru z Zvezdano rekel takole: »Dejstvo je, da jemo čustva. Pri meni to velja za obe skrajnosti. Če sem vesel, jem; če sem žalosten, tudi jem.« Ali je s tem opisal tako imenovano čustveno lakoto, na katero opozarja vedno več psihologov, terapevtov in zdravnikov. Ti govorijo o volčji lakoti, ki nas napade, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki. Čustvena lakota je lahko tudi simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje pa s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič.

Tokrat bodo v Ultrazvoku govorile številke. Po sedmih mesecih se epidemija covida ne umirja, nasprotno – število okuženih v Sloveniji je preseglo mejo 100 okuženih na 100.000 prebivalcev. Koronavirus se širi med zdravstvenimi delavci, negovalnim osebjem, bolniki in oskrbovanci domov ter zavodov. Kako hitro narašča število novih primerov? Ali je v Sloveniji število okužb rekordno, ali so visoke številke le posledica večjega števila opravljenih testov na covid? Ali je zdaj delež hospitaliziranih in umrlih večji kot marca, aprila in maja? Kako kaže za naprej; kakšna jesen in zima se nam obetata? Na ta vprašanja bosta odgovorila fizik prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta »Jožef Stefan« in biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete v Ljubljani (Covid-19 sledilnik). Oba že od začetka spremlja podatke in modele o epidemiji novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: IJS

Matematični modeli potrjujejo slabe obete za epidemijo covida v Sloveniji. Številke povedo več kot besede

Tokrat v Ultrazvoku govorijo številke. Po sedmih mesecih se epidemija covida ne umirja, nasprotno – število okuženih v Sloveniji je preseglo mejo 100 okuženih na 100.000 prebivalcev. Koronavirus se širi med zdravstvenimi delavci, negovalnim osebjem, bolniki in oskrbovanci domov ter zavodov. Kako hitro narašča število novih primerov? Ali je v Sloveniji število okužb rekordno, ali so visoke številke le posledica večjega števila opravljenih testov na covid? Ali je zdaj delež hospitaliziranih in umrlih večji kot marca, aprila in maja? Kako kaže za naprej; kakšna jesen in zima se nam obetata? Na vprašanja odgovarjata fizik prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta »Jožef Stefan« in biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete v Ljubljani (Covid-19 sledilnik). Oba že od začetka spremljata podatke in modele o epidemiji novega koronavirusa.

Model Inštituta »Jožef Stefan«

Model Medicinske fakultete v Ljubljani

Covid-19 sledilni

V torek je Svetovna zdravstvena organizacija objavila podatek, da je zaradi covida na svetu umrlo že več kot milijon bolnic in bolnikov. V Sloveniji smo do zdaj zabeležili 150 (sreda, 30.9.2020) smrti. V medijih, na spletu in družbenih omrežjih beremo takšne in drugačne številke ter informacije o covidu in o številu okužb z novim koronavirusom. Nekatere držijo, druge ne. Zato je potrebno, da dobimo informacije o covidu iz prve roke. Gost oddaje Ultrazvok bo Mitja Lenart, specializant infektologije, ki bolnike s covidom zdravi v Splošni bolnišnici v Celju. Kakšno je stanje v celjski bolnišnici? Katerih zapletov covida se zdravniki najbolj bojijo? Kakšni testi na okužbo s Sars-Cov 2 so na voljo v Celju? Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Mitja Lenart

Mitja Lenart, specializant infektologije, o testiranju na covid in o zdravilih, ki pomagajo ob najtežjem poteku okužbe

V torek (29.9.2020) je Svetovna zdravstvena organizacija objavila podatek, da je zaradi covida na svetu umrlo že več kot milijon bolnic in bolnikov. V Sloveniji smo do zdaj zabeležili 150 (sreda, 30.9.2020) smrti. V medijih, na spletu in družbenih omrežjih beremo takšne in drugačne številke ter informacije o covidu in o številu okužb z novim koronavirusom. Nekatere držijo, druge ne. Zato je potrebno, da dobimo informacije o covidu iz prve roke. Gost oddaje Ultrazvok bo Mitja Lenart, specializant infektologije, ki bolnike s covidom zdravi v Splošni bolnišnici v Celju in na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Kakšno je stanje v celjski bolnišnici? Katerih zapletov covida se zdravniki najbolj bojijo? Kakšni testi na okužbo s Sars-Cov 2 so na voljo v Celju?

Tudi pri testu na covid z grgranjem še vedno govorimo o molekularni metodi s PCR. Gre le za drugo lokacijo, za samo žrelo, in za odvzem brisa z grgranjem. Občutljivost in specifičnost metode se je izkazala za dobro, za primerljivo z brisom nosno-žrelnega prostora. Na končno objavo rezultatov raziskave še čakamo. Test z grgranjem izvajajo v avstrijskih šolah za zdaj le v študijske namene.

Vsak tretji človek starejši od šestdeset let ima manjše ali večje težave zaradi obrabe kolčnega sklepa. Sprva so okorni in boleči samo prvi jutranji koraki, kasneje pa bolečina ne mine niti ponoči. Prizadeti šepa in le težko hodi brez pomoči. Ortopedi obrabljen kolčni sklep nadomestijo z endoprotezo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka prof. dr. Drago Dolinar opogumlja in zagotavlja, da lahko s posegom bistveno izboljšajo pacientovo življenje. »Po rehabilitaciji pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk.« Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Mikael Häggström, M.D./ WikimediaCommons/ Public Domain

V Sloveniji 4.000 zamenjav kolka letno. Operacija zdaj možna že v srednjih letih

Vsak tretji človek starejši od šestdeset let ima manjše ali večje težave zaradi obrabe kolčnega sklepa. Sprva so okorni in boleči samo prvi jutranji koraki, kasneje pa bolečina ne mine niti ponoči. Prizadeti šepa in le težko hodi brez pomoči. Ortopedi obrabljen kolčni sklep nadomestijo z endoprotezo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka prof. dr. Drago Dolinar z Ortopedske klinike UKC Ljubljana opogumlja in zagotavlja, da lahko s posegom bistveno izboljšajo pacientovo življenje. »Po rehabilitaciji pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk.«

Dr. Dolinar pravi, da je zamenjava kolka (vstavitev kolčne endoproteze) zdaj rutinski poseg. Operacija traja približno eno uro. Pacient običajno ni v splošni anesteziji. Največkrat vstane že isti dan po operaciji. Naslednji dan že začne s fizioterapijo – najprej je na vrsti hoja z berglami. Koliko časa po posegu pa pacient ostane v bolnišnici, na kdaj ga spustijo v domačo oskrbo? Lahko hitro – kmalu po operaciji – drugi, tretji, lahko peti dan. Veliko je odvisno od vsake posamezne pacientke ali pacienta; od psiho-fizične kondicije, pa tudi od starosti. Starejši pacienti običajno ostanejo v bolnišnici do sedem dni.

Otečene bezgavke so lahko znak za alarm – ni pa nujno, saj bezgavke otečejo zaradi zelo različnih razlogov. Povečane in boleče bezgavke so pogosto posledica bakterijske ali virusne okužbe, lahko so simptom revmatičnega obolenja ali rakave bolezni. Spodbudna je obsežna nizozemska raziskava, ki je pokazala, da je maligno obolenje zelo redko vzrok za spremenjene bezgavke. Podrobneje pa v Ultrazvoku onkologinja prof. dr. Barbara Jezeršek Novaković z Onkološkega inštituta v Ljubljani. O bezgavkah se je z njo pogovarjal Iztok Konc.

Foto: Onkološki inštitut Ljubljana/ ilustratorka Katja Mulej

Okužba? Rak? Posledica zdravil? Kdaj moramo nujno k zdravniku

Otečene bezgavke so lahko znak za alarm – ni pa nujno. Bezgavke otečejo zaradi zelo različnih razlogov, pojasnjuje onkologinja prof. dr. Barbara Jezeršek Novaković z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Povečane in boleče bezgavke so pogosto posledica bakterijske ali virusne okužbe, lahko so simptom revmatičnega obolenja ali rakave bolezni. Spodbudna je obsežna nizozemska raziskava, ki je pokazala, da je maligno obolenje zelo redko vzrok za spremenjene bezgavke. Najbolj natančno, tako dr. Jezeršek Novaković , prikaže bezgavke slikanje z računalniško tomografijo oziroma CT.

Osnovna naloga limfatičnega sistema je, da uničuje in odstranjuje tujke; kot so bakterije, glive in virusi. Je pomemben del našega imunskega sistema in nam pomaga v boju proti infekcijam. Bezgavke so razporejene po celem telesu tako, da se vanje steka limfa iz vseh organov.

Knjižica za bolnike in svojce Maligni limfomi

Ko so se zdravniki sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z interventnim kardiologom prof. dr. Matjažem Buncem, ki je bil eden izmed članov zdravniške ekipe.

Foto: UKC Ljubljana

Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra

Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.

Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.

O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.