Ultrazvok

Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom Tomažem Vovkom z Infekcijske klinike v Ljubljani in s fizičarko dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Vabljeni k poslušanju.

Foto: BoBo

Nekateri so zaščitne maske uporabljali že prej, drugi smo se z njimi srečali ob epidemiji novega koronavirusa

V tem trenutku (3.9.20) Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča uporabo zaščitnih mask v določenih okoliščinah odraslim, otrokom in mladim starejšim od 12 let, pa tudi šolarkam in šolarjem v skupnih prostorih. Mlajšim od petih let mask ne priporočajo. Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok.

Dr. Maja Remškar je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Testirali so maske iz nekaterih slovenskih bolnišnic, tudi iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, pa maske iz letalskih pošiljk iz Kitajske in tudi maske, ki so si jih ljudje šivali sami. Raziskovalci so ugotovili, da je za učinkovito zaščito ob ustrezni izbiri materiala pomemben tudi kroj zaščitne maske. Masko naj bi uporabljali največ toliko časa, kolikor je za posamezen tip maske priporočeno, pa opozarja infektolog Tomaž Vovko z Infekcijske klinike v Ljubljani.

Ko uporabljamo masko, moramo upoštevati nekaj osnovnih navodil (NIJZ): Preden si masko nadenemo, si umijmo ali razkužimo roke. Masko obrnemo tako, da je vgrajena kovinska žička na vrhu. Pri barvni maski pazimo, da je bela stran obrnjena navznoter. Zanke zataknemo za ušesa, vgrajeno kovinsko žico pa pritisnemo ob nos, da se maska tesno prileže obrazu. Masko držimo na nosu, njen spodnji del potegnemo čez brado. Pravilno nameščena maska mora pokrivati usta, nos in brado.

Priporočila o uporabi zaščitnih mask: https://www.nijz.si/sl/priporocila-za-uporabo-mask-v-casu-sirjenja-okuzbe-s-sars-cov-2

Zaščitne maske da ali ne? Vprašanje, okrog katerega se krešejo mnenja v pogovorih, na spletu, v medijih. Razpravljajo poznavalci in nepoznavalci, pa tudi strokovnjaki. Kako, če sploh, nas maske ščitijo pred okužbo z novim koronavirusom , smo za oddajo Ultrazvok vprašali virologinjo in biotehnologinjo prof. dr. Majo Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Na inštitutu so pod drobnogled vzeli tako virus kot maske. Zaključki v oddaji Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: TV Slovenija

Virologinja, ki je s kolegi pod drobnogled vzela tako novi koronavirus kot maske

Prvič: Zaščitne maske da ali ne? Vprašanje, okrog katerega se krešejo mnenja v pogovorih, na spletu, v medijih. Razpravljajo poznavalci in nepoznavalci, pa tudi strokovnjaki. Kako, če sploh, nas maske ščitijo pred okužbo z novim koronavirusom , smo za oddajo Ultrazvok vprašali virologinjo in biotehnologinjo prof. dr. Majo Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Drugič: V teh dneh odmeva novica o bolniku iz Hongkonga, ki se je, potem, ko je marca covid že prebolel, zdaj v avgustu ponovno okužil z novim koronavirusom in spet zbolel za covidom. Gre za prvi potrjeni primer ponovne okužbe. Veljalo je namreč, da so tisti, ki so covid preboleli, proti bolezni odporni. O podobnem primeru poročajo tudi iz Nizozemske in Belgije. Ali nas mora to, da lahko pride do ponovne okužbe, skrbeti?

Letos se glede na obširna poročanja v medijih zdi, da je covid edina zdravstvena težava na svetu. Druge bolezni so potisnjene v ozadje. Danes zato opozarjamo na povečano število obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Na NIJZ so namreč do letošnjega avgusta zabeležili že več obolelih ljudi kot v celotnem lanskem letu. Za Lymsko boreliozo je zbolelo že več kot 5.500 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom pa več kot 140. Pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, se lahko zaščitimo. Dobra novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Tam so prejšnji teden odobrili novo naravno sredstvo za boj proti klopom, pa tudi komarjem in drugim žuželkam. Snov, ki je zelo učinkovita kot repelent in insekticid, so našli v lesu cedre. Več pa v Ultrazvoku farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Izvedla radijca Lucija Fatur in Iztok Konc.

Foto: JerzyGorecki/Pixabay

Letos že do avgusta več borelioze in meningitisa kot v celotnem lanskem letu

Letos se glede na obširna poročanja v medijih zdi, da je covid edina zdravstvena težava na svetu. Druge bolezni so potisnjene v ozadje. Danes zato opozarjamo na povečano število obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Na NIJZ so namreč do letošnjega avgusta zabeležili že več obolelih ljudi kot v celotnem lanskem letu. Za Lymsko boreliozo je zbolelo že več kot 5.500 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom pa več kot 140. Pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, se lahko zaščitimo.

Dobra novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Tam so prejšnji teden odobrili novo naravno sredstvo za boj proti klopom, pa tudi komarjem in drugim žuželkam. Snov, ki je zelo učinkovita kot repelent in insekticid, so našli v lesu cedre. Več pa v Ultrazvoku farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ.

V Ultrazvoku tokrat izkušnja s covidom iz prve roke. Gospa Kristina je stara šestdeset let in prihaja iz okolice Celja. Zaradi okužbe z novim koronavirusom se od 3. avgusta zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Še vedno ima vročino, manj pa bolečin in tudi kašelj se je umiril. »Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim,« si želi gospa Kristina. Njena soseda v bolniški sobi je namreč zaradi covida v bolnišnici že šest tednov. Pogovor z gospo Kristino poslušajte v Ultrazvoku. Na Infekcijsko kliniko jo je poklical Iztok Konc.

Foto: Matej Povše/ UKC Ljubljana

Pogovor z gospo Kristino, ki se zaradi covida zdravi na Infekcijski kliniki

V Ultrazvoku tokrat izkušnja s covidom iz prve roke. Gospa Kristina je stara šestdeset let in prihaja iz okolice Celja. Zaradi okužbe z novim koronavirusom se od 3. avgusta zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Še vedno ima vročino, manj pa bolečin in tudi kašelj se je umiril. »Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim,« si želi gospa Kristina. Njena soseda v bolniški sobi je namreč zaradi covida v bolnišnici že šest tednov.

V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc.

Foto: TV Slovenija

Maske ščitijo bolj od razkuževanja

Ultrazvok prinaša tudi dobre navice o covidu. Iztok Konc je v Berlin poklical infektologa prof. dr. Andreja Trampuža s Klinike Charite. V pogovoru sta izpostavila pomen uporabe mask v zaprtih prostorih in se dotaknila tekme med raziskovalci za učinkovito cepivo. Nista pa mogla mimo nemške študije, ki je opozorila na veliko smrtnost med bolniki s covidom.

Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi dr. Trampuž. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči.

Dobra novica: slovenski najstniki veliko bolje kot njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka. In kaj po njihovem mnenju najbolj škoduje? Po raziskavi, ki jo je opravila onkologinja prof. dr. Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta v Ljubljani, so učenci na prvo mesto postavili kajenje, na drugo pa alkohol. Slaba novica: glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet, ki so danes v najstniških letih, do svojega 75. leta zbolel oziroma zbolela za rakom. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: Lismarianne/ Pixabay

Slovenski najstniki bolje od vrstnikov v Veliki Britaniji in ZDA poznajo dejavnike tveganja za raka

Dobra novica: slovenski najstniki veliko bolje kot njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka. In kaj po njihovem mnenju najbolj škoduje? Po raziskavi, ki jo je opravila onkologinja doc. dr. Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta v Ljubljani, so učenci na prvo mesto postavili kajenje, na drugo pa alkohol. Slaba novica: glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet, ki so danes v najstniških letih, do svojega 75. leta zbolel oziroma zbolela za rakom.

V raziskavo o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka so vključili 185 najstnikov iz štirih ljubljanskih osnovnih šol. Stari so bili od 12 do 15 let. Izpolnili so mednarodni vprašalnik z zaprtim in odprtim tipom vprašanj oziroma postavk.

Število obolelih za rakom se v zadnjem desetletju vsako leto poveča za 2 odstotka. Med moškimi je najpogostejši rak prostate, med ženskami pa nemelanomski kožni rak. Pogosti so še: rak dojke, pljuč in debelega črevesa ter danke, ki predstavljajo kar 60 odstotkov vseh na novo ugotovljenih rakavih obolenj.

Letos iz številnih krajev poročajo o pravi invaziji komarjev. Razlogov je seveda več; nas pa bo zanimalo, zakaj imajo komarji nekatere ljudi »raje« kot druge. Ko komar piči, njegova slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek, ki človeka sili v praskanje. Kakšna je prva pomoč ob piku komarja in drugih žuželk? V oddaji Ultrazvok svetuje klinična farmacevtka mag. Darja Potočnik Benčič s Ptuja. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc.

Foto: Emphyrio/ Pixabay

Infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani je članica svetovalne skupine za zdravljenje covida-19, ki deluje v Kliničnem centru. Ne glede na uro ali dan je pripravljena odgovarjati na vprašanja bolniki in njihovi bližnji, pa tudi medijev. Tokrat smo jo med drugim vprašali, kako novi koronavirus prizadene telo. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani namreč opažajo, da covid-19 pusti številne posledice. Bolniki so še več tednov po preboleli okužbi utrujeni in oslabeli. Poročajo o hudih glavobolih in težavah s koncentracijo. Podrobneje pa z dr. Matejo Logar v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Foto: UKC Ljubljana

Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice!

Zdaj smo v obdobju, ko vsak dan težko čakamo na podatke o širjenju novega koronavirusa po Sloveniji in sosednjih državah. Sprašujemo se, kako število okuženih narašča; ali eksponentno ali linearno? Preverjamo, koliko ljudi je v bolnišnici in koliko na respiratorju? Odgovore iščemo na spletu, v tiskanih medijih, na televiziji in radiu. Kaj o trenutnem stanju epidemije pravijo številke in kaj nam napovedujejo strokovnjaki, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Sodelujejo: biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme (Medicinska fakulteta v Ljubljani, Covid-19 sledilnik), matematik prof. dr. Janez Žibert (Zdravstvena fakulteta, Covid-19 sledilnik) in epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ). Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Janez Žibert