Ultrazvok

Dr. Ana Kroflič o obraznih maskah in aerosolnem širjenju virusa na prostem ter v zaprtih prostorih

Raziskovalci so dokazali, da gre največ okužb z novim koronavirusom na račun širjenja virusa z večjimi ali manjšimi kapljicami; torej kapljično in aerosolno. Zato ni dileme, kateri ukrepi preprečujejo okužbo: obrazne maske, higiena rok, ustrezna razdalja in zračenje. Za Ultrazvok smo na Kemijski inštitut poklicali dr. Ano Kroflič. S kolegi iz mednarodnega Združenja za preučevanje aerosolov je raziskala, kako se novi koronavirus širi in prenaša po zraku. Preverila je tudi učinkovitost obraznih mask.

Nepojasnjena bolečina, zbadanje, utrujenost, težave s spominom, nespečnost, tesnoba

Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice.

Po besedah dr. Sator-Katzenschlager iz Splošne bolnišnice AKH na Dunaju je za obvladovanje fibromialgije nujno dobro sodelovanje med pacientko in zdravnico: »Pomembno je, da jih čim prej vključimo v program in jim pojasnimo različne vidike zdravljenja fibromialgije. Pacientke so običajno visoko motivirane za izhod iz slabega in obremenjujočega stanja, zato jim moramo predstaviti prednosti vključenosti v program. Če kljub temu nočejo ostati in sodelovati z nami, in če odklanjajo antidepresive ter psihoterapijo, obstaja velika nevarnost, da se jim zdravstveno stanje ne izboljša. Pri nekaterih pacientkah opažamo, da hodijo od zdravnika do zdravnika; tako se pri nas oglasijo tudi ženske, ki so obiskale že na desetine različnih specialistov. Ključno je, da zanje poiščemo ustrezen terapevtski program in da jih spodbujamo k rednemu obisku. Pojasniti jim moramo, da so določeni simptomi – na primer glavoboli, del fibromialgije, ki so s programi obvladljivi.«

Urolog mag. Dejan Bratuš o sodobni metodi zdravljenja erektilne disfunkcije

Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. Dejan Bratuš iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. "Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost," še dodaja mag. Bratuš.

Izraz motnja erekcije ali erektilna disfunkcija označuje motnjo, pri kateri spolni ud ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, da bi bila mogoča spolna dejavnost. Vzroke za erektilno disfunkcijo razdelimo v dve veliki skupini. V osemdesetih odstotkih je v ozadju organski vzrok. Najpogosteje problem z žilami, poškodba živčevja, hormonska motnja, neustrezna erekcija pa je lahko tudi posledica uporabe nedovoljenih drog ali stranski učinek nekaterih zdravil. Drugo skupino – približno 20 odstotkov težav z erekcijo – pa predstavljajo psihološki vzroki. Ti prevladujejo zlasti pri mladih moških.

Kaj o epidemiji pravijo številke? Napoved za prihajajoče dni in tedne. Kako bo poleti?

Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan.

Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS

"Če smo se pretolkli do sem, zdržimo še malo." Mineva eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s SARS-CoV-2 v Sloveniji

"Vedeti moramo, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni," je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa poudarja sogovornik tokratnega Ultrazvoka, farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev?

Kranjčan Matjaž Fajfar o okužbi, obojestranski covidni pljučnici in okrevanju

Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je za covidom zbolel pred tremi tedni. Na Facebooku je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. "Sedmi dan pa se je začelo!" Stanje se mu je hitro slabšalo. "Takoj na urgenco in seveda huda oblika covidne pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k Bogu, da ne bo treba na ventilator za umetno predihavanje pljuč!" Kako je bilo in kako se je izšlo?

Dr. Harlander: Covidni bolniki v bolnišnici imajo hudo vnetje pljuč; pulmolog tudi o posledicah prebolele covidne pljučnice.

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covidna pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da številni, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice spet poiščejo zdravniško pomoč.

Dr. Jerala: Smiselno je uporabiti katerokoli varno in učinkovito cepivo, ki nam je dostopno

V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Dr. Vesna Zadnik o posledicah epidemije covida na odkrivanje in zdravljenje rakavih obolenj

4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za zelo trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. Vesne Zadnik, vodje Registra raka, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku.

Dr. Marko Anderluh: Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, doživi občutek velikega uspeha

Ali bomo dobili nov, »slovenski« antibiotik? Prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, je odkril nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications.

Povezava do originalnega članka

V raziskavi je sodelovalo deset znanstvenikov, doktorjev znanosti, iz Slovenije in Združenega kraljestva: Anja Kolarič, Martina Hrast, Nikola Minovski in Marko Anderluh iz Slovenije ter šest raziskovalcev britanskega inštituta John Innes Centre in podjetja Inspiralis Ltd., ki so pod okriljem Fakultete za farmacijo in Kemijskega inštituta štiri leta iskali močnejše in bolj širokospektralne nove antibiotike.

Odpornost proti antibiotikom je pereč problem, saj so nekatere superbakterije že razvile odpornost proti vsem znanim antibiotikom. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in spolnih bolezni, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran in bolnišnične okužbe. Strokovnjaki ocenjujejo, da zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre več kot 30.000 ljudi.