V oddaji Evropa osebno začenjamo niz zgodb o ljudeh, ki jih je v Slovenijo pripeljala športna pot. Tu so se dobro vživeli in ostali povezani z našo deželo. Njihove življenjske usode pa so precej različne.

Začenjamo s košarkarjem, ki se je pri 17 letih odločil, da zapusti Gruzijo in pride v Slovenijo, čeprav je imel ponudbe tudi iz Izraela, Turčije in Grčije. V Olimpiji se je uveljavil, pozneje pa igral še v številnih klubih po Evropi, a se je spet vrnil v Ljubljano, kjer si je ustvaril družino. S ponosom pove, da je Ljubljančan.

"Saj veste, kaj pravijo. Od koder je tvoja žena, od tam si tudi ti. Moja žena pa je iz Ljubljane. Živim v najlepšem mestu, ki me zaradi zelene narave spominja na Gruzijo. Tukaj bom ostal, verjetno tudi pokopan."

Danes je Vladimer Boisa razpet med Slovenijo in Gruzijo. Ukvarja se z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.

"Spoznal sem ljubezen do vina, ki ga pod znamko Boisa pridelujem sam, na kar sem najbolj ponosen. Sicer ga je zelo malo, približno 4000 steklenic letno, a za to živim. Pridelujem pa tudi vinjak, bolje brendi. Vinjak je morda edina slovenska beseda, ki mi ni všeč."