Podobe znanja

V zadnjih 40 letih smo na svetu izgubili eno tretjino rodovitnih tal zaradi erozije in zasoljevanja, ki je posledica pretirane rabe mineralnih gnojil. Ko skušamo povečati pridelek, pogosto povzročamo tudi hudo škodo. Tla so namreč izredno bogato biodiverzitetno okolje in poraba fungicidov pomeni za denimo mikorizne glive pravo katastrofo. Mikorizne glive so simbionti rastlin, ki le-te po naravni poti oskrbujejo s hranili, kot sta dušik in fosfor. Kljub njihovemu izrednemu pomenu dolgo niso bile deležne prave pozornosti. Z mikorizo in z ekologijo tal na splošno se raziskovalno ukvarja tokratna gostja oddaje Podobe znanja dr. Irena Maček, izredna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Čebele so v zadnjih letih postale eden najbolj nazornih kazalcev stanja našega okolja. Množični pogini čebel v preteklih letih so jasno izpostavili številčnost in prepletenost kvarnih dejavnikov, ki so za drobne opraševalke lahko usodni. Na izredni pomen čebel in nujnost večje zaščite tako njihovega kot našega življenjskega okolja bo z letošnjim letom začel opozarjati tudi 20. maj, ki so ga Združeni narodi po zaslugi slovenskih prizadevanj razglasili za svetovni dan čebel. Čebelam se raziskovalno posveča tudi gost tokratnih Podob znanja, prof. dr. Janko Božič, predstojnik katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.

Le nekaj ohranjenih imen, to je lahko vse, kar se je za nekim starim, že izumrlim jezikom ohranilo do današnjih dni. Toda strokovnjakom lahko že ena sama beseda pomembno dopolni znanje o razvoju celotne skupine jezikov. Za smiselno umestitev takšnega drobca, pa je potrebno ekstenzivno jezikoslovno znanje. Tega kljub mladosti nedvomno ima tokratni gost oddaje Podobe znanja, dr. Luka Repanšek, docent za indoevropsko primerjano jezikoslovje na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za svojo doktorsko disertacijo Keltski prežitki v slovenskem toponomastičnem fondu: prispevek k metodologiji raziskovanja je leta 2015 prejel nagrado za najboljši doktorat s področja primerjalnega jezikoslovja na svetu, pred kratkim pa še srebrni znak ZRC za najodmevnejšo disertacijo na področju humanistike. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Preden se satelitski podatki spremenijo v povedne, uporabne in natančne zemljevide, ki nas pripeljejo na cilj, povedo arheologom, kje se pod gostim rastjem skrivajo ostanki starodavnih gradenj ali kmetu, kako hitro napreduje suša, je potrebno te podatke ustrezno obdelati. Obdelava optičnih satelitskih posnetkov in podatkov aerolaserskega skeniranja, spletna kartografija, prostorske analize in modeliranje naravnih procesov so področja, s katerimi se ukvarja dr. Žiga Kokalj, vodja Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU ter na Centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije. Za svoje raziskovalne dosežke je letos prejel nagrado Zlati znak ZRC. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Foto: Igor Lapajne, ZRC

“Kvantni magnetizem je prototipsko področje fizike,” pravi dr. Martin Klanjšek, znanstveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, “saj je dovolj enostavno, da se da s teorijo priti dovolj daleč, da jo primerjamo z realnostjo oziroma z eksperimenti.” Prav zdaj, se zdi, smo vstopili v zlato obdobje dialoga med teorijo in prakso kvantnega magnetizma. Nizajo se namreč uspešni eksperimenti, ki potrjujejo tudi več desetletij stare napovedi. Sem sodi tudi odkritje visokotemperaturne spinske tekočine, ki je bilo nedavno objavljeno v Nature Physics. Sicer pa Martina Klanjška trenutno še bolj zaposljuje iskanje prav tako napovedanih kvazidelcev, ki imajo številne zanimive lastnosti. Morda bomo z njihovo pomočjo nekega dne celo shranjevali informacije v kvantnih računalnikih prihodnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Foto: Nina Slaček

Antioksidanti so zaradi svojega blagodejnega učinka, ker naše celice varujejo pred prostimi radikali in zmanjšujejo oksidativni stres, postali skorajda sinonim za zdrava živila. Je pa seveda antioksidantov veliko različnih vrst in marsičesa o njih še ne vemo. Med antioksidante uvrščamo tudi številne polifenolne spojine, ki jih najdemo v rastlinah. Tem bomo v tokratni oddaji Podobe znanja namenili osrednjo pozornost. Z njihovim raziskovanjem se namreč ukvarja prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, prodekanja in predstojnica Oddelka za živilstvo ter Katedre za biokemijo in kemijo živil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nekaj pozornosti pa je v oddaji namenjene tudi arhejam, starodavnim organizmom, ki so odlično prilagojeni na življenje v ekstremnih razmerah. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Antioksidanti so zaradi svojega blagodejnega učinka, ker naše celice varujejo pred prostimi radikali in zmanjšujejo oksidativni stres, postali skorajda sinonim za zdrava živila. Je pa seveda antioksidantov veliko različnih vrst in marsičesa o njih še ne vemo. Med antioksidante uvrščamo tudi številne polifenolne spojine, ki jih najdemo v rastlinah. Tem bomo v tokratni oddaji Podobe znanja namenili osrednjo pozornost. Z njihovim raziskovanjem se namreč ukvarja prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, prodekanja in predstojnica Oddelka za živilstvo ter Katedre za biokemijo in kemijo živil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nekaj pozornosti pa je v oddaji namenjene tudi arhejam, starodavnim organizmom, ki so odlično prilagojeni na življenje v ekstremnih razmerah. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Če drži, kakor je menil nemški filozof Walter Benjamin, da je zgodovina civilizacije obenem vselej tudi zgodovina barbarstva, tedaj je jasno, da se mora v novi in bolj humani družbi staro umakniti novemu, da je mračno preteklost treba izbrisati in na velikopotezen način pripraviti prostor za svetlo, svobodnega človeka vredno prihodnost. Zdi se, da je bilo s to mislijo podloženo ustvarjanje številnih zahodnih arhitektov in urbanistov v dvajsetem stoletju. Ko opazujemo radikalno transformacijo mest, ki prav zdaj poteka na Kitajskem, pa tudi ko pregledujemo smele načrte za izgradnjo pametnih mest prihodnosti, se zdi, da je ta imperativ po novem za vsako ceno med arhitekti še vedno živ in pri močeh. Toda po drugi strani ne gre spregledati, da je v zadnjih desetletjih prišlo tudi do pomenljivega obrata; zdi se namreč, da številni arhitekti preteklosti niso več pripravljeni preprosto žrtvovati na oltarju napredka, temveč skušajo potrebe novega časa skrbneje, bolj organsko umestiti v prostor, ki ga je tako ali drugače že oblikovala zgodovina. Pri nas je taka arhitektka gotovo gostja tokratnih Podob znanja, Maruša Zorec, ki se je bodisi sama bodisi s sodelavci podpisala pod nekaj izjemnih prenov historičnih objektov. V tem kontekstu je treba omeniti vsaj Naskov dvorec v Mariboru, zunanji oltar bazilike na Brezjah, Plečnikovo hišo v Trnovem in Švicarijo na Rožniku, no, za prenovo grajske pristave v Ormožu pa je Maruša Zorec leta 2012 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Sicer naša gostja že od leta 1994 deluje na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je lani kot prva ženska v zgodovini univerze postala redna profesorica za arhitekturno projektiranje. Z Marušo Zorec se je pogovarjal Goran Dekleva.

Foto: Osebni arhiv Maruše Zorec

Če drži, kakor je menil nemški filozof Walter Benjamin, da je zgodovina civilizacije obenem vselej tudi zgodovina barbarstva, tedaj je jasno, da se mora v novi in bolj humani družbi staro umakniti novemu, da je mračno preteklost treba izbrisati in na velikopotezen način pripraviti prostor za svetlo, svobodnega človeka vredno prihodnost. Zdi se, da je bilo s to mislijo podloženo ustvarjanje številnih zahodnih arhitektov in urbanistov v dvajsetem stoletju. Ko opazujemo radikalno transformacijo mest, ki prav zdaj poteka na Kitajskem, pa tudi ko pregledujemo smele načrte za izgradnjo pametnih mest prihodnosti, se zdi, da je ta imperativ po novem za vsako ceno med arhitekti še vedno živ in pri močeh. Toda po drugi strani ne gre spregledati, da je v zadnjih desetletjih prišlo tudi do pomenljivega obrata; zdi se namreč, da številni arhitekti preteklosti niso več pripravljeni preprosto žrtvovati na oltarju napredka, temveč skušajo potrebe novega časa skrbneje, bolj organsko umestiti v prostor, ki ga je tako ali drugače že oblikovala zgodovina. Pri nas je taka arhitektka gotovo gostja tokratnih Podob znanja, Maruša Zorec, ki se je bodisi sama bodisi s sodelavci podpisala pod nekaj izjemnih prenov historičnih objektov. V tem kontekstu je treba omeniti vsaj Naskov dvorec v Mariboru, zunanji oltar bazilike na Brezjah, Plečnikovo hišo v Trnovem in Švicarijo na Rožniku, no, za prenovo grajske pristave v Ormožu pa je Maruša Zorec leta 2012 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Sicer naša gostja že od leta 1994 deluje na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je lani kot prva ženska v zgodovini univerze postala redna profesorica za arhitekturno projektiranje. Z Marušo Zorec se je pogovarjal Goran Dekleva.

Foto: Osebni arhiv Maruše Zorec

Doc. dr. Darja Fišer z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani deluje na presečišču jezikoslovja in računalniških tehnologij. Slednje so temeljito revolucionirale možnosti za obdelavo besedil in prinesle nove možnosti vpogleda v rabo jezika. Po drugi strani svetovni splet in različni formati besedil, ki so tam uporabnikom na voljo, ponujajo nove možnosti izražanja in v določeni meri jezik tudi spreminjajo. Prav raba nestandardne slovenščine je eno od osrednjih področij raziskovanja dr. Darje Fišer. Vodila je raziskovalni projekt Janes (http://nl.ijs.si/janes/), ki se ravnokar zaključil, namenjen jezikoslovni analizi nestandardne slovenščine. Sodeluje tudi pri projektu Kas, v okviru katerega nastaja korpus slovenske znanstvene slovenščine, pod drobnogled pa bodo vzeli tudi družbeno nesprejemljivi govor ter parlamentarni diskurz.