Podobe znanja

Dr. Nataša Tozon je redna profesorica s področja Bolezni in zdravstveno varstvo živali – Interna medicina malih živali na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi predstojnica Klinike za male živali. Tako v klinični praksi kot pri svojem raziskovalnem delu se osredotoča na infekcijska in onkološka obolenja. Pri zdravljenju slednjih je v veterinarsko prakso vpeljala nekatere alternativne metode, kot sta elektrokemoterapija in elektrogenska terapija. Gre za sorazmerno nova pristopa, ki temeljita na elektroporaciji, metodi, ki si je prav v Sloveniji uspešno utrla pot v onkologijo, tako v humani medicini kot v veterini. S prof. Natašo Tozon se je pogovarjala Nina Slaček.

Magnetno hlajenje utegne nekega dne nadomestiti zdajšnje kompresorske hladilne sisteme. Slednji namreč za svoje delovanje potrebujejo različne ogljikovodike, potentne toplogredne pline in tako z okoljskega vidika niso optimalni. Magnetno hlajenje bi bilo poleg tega tudi energetsko učinkovitejše. Z razvojem tega področja se aktivno ukvarja izr. prof. dr. Andrej Kitanovski s Katedre za toplotno in okoljsko tehniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Za svoje raziskovalne dosežke je leta 2014 prejel Zoisovo priznanje. Skupaj s kolegi je leta 2016 za ugledno znanstveno založbo Springer pripravil celosten pregled stanja na tem področju z naslovom Magnetocaloric Energy Conversion: From Theory to Application oziroma Magnetokalorična pretvorba energije: Od teorije do praktičnih aplikacij. Na podlagi tega znanja na Fakulteti za strojništvo nastaja tudi prvi slovenski magnetni hladilnik, ki ga ekipa pod vodstovm Andreja Kitanovskega razvija za Gorenje.

Magnetno hlajenje utegne nekega dne nadomestiti zdajšnje kompresorske hladilne sisteme. Slednji namreč za svoje delovanje potrebujejo različne ogljikovodike, potentne toplogredne pline in tako z okoljskega vidika niso optimalni. Magnetno hlajenje bi bilo poleg tega tudi energetsko učinkovitejše. Z razvojem tega področja se aktivno ukvarja izr. prof. dr. Andrej Kitanovski s Katedre za toplotno in okoljsko tehniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Za svoje raziskovalne dosežke je leta 2014 prejel Zoisovo priznanje. Skupaj s kolegi je leta 2016 za ugledno znanstveno založbo Springer pripravil celosten pregled stanja na tem področju z naslovom Magnetocaloric Energy Conversion: From Theory to Application oziroma Magnetokalorična pretvorba energije: Od teorije do praktičnih aplikacij. Na podlagi tega znanja na Fakulteti za strojništvo nastaja tudi prvi slovenski magnetni hladilnik, ki ga ekipa pod vodstovm Andreja Kitanovskega razvija za Gorenje.

Raziskovalka dr. Jana Murovec je docentka na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer se že vrsto let ukvarja z razvojem sodobnih, biotehnoloških metod žlahtnjenja rastlin. V preteklosti so bile njene raziskave usmerjene predvsem v razvoj metod indukcije haploidnih rastlin, ki so izjemno pomembne za pridobivanje homozigotnih linij uporabnih za pridobivanje hibridov in za genetske študije. Trenutno se znanstveno- raziskovalno se ukvarja s preurejanja genomov z metodo CRIPSR in vodi aplikativni projekt žlahtnjenja medicinske konoplje v katerem želijo vzgojiti nove sorte z različnimi vsebnostmi kanabinoidov. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Foto:Nina Slaček

Raziskovalka dr. Jana Murovec je docentka na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer se že vrsto let ukvarja z razvojem sodobnih, biotehnoloških metod žlahtnjenja rastlin. V preteklosti so bile njene raziskave usmerjene predvsem v razvoj metod indukcije haploidnih rastlin, ki so izjemno pomembne za pridobivanje homozigotnih linij uporabnih za pridobivanje hibridov in za genetske študije. Trenutno se znanstveno- raziskovalno se ukvarja s preurejanja genomov z metodo CRIPSR in vodi aplikativni projekt žlahtnjenja medicinske konoplje v katerem želijo vzgojiti nove sorte z različnimi vsebnostmi kanabinoidov. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Foto:Nina Slaček

Pred slabimi tremi desetletji se je kaj lahko zdelo, da vprašanje levice, levičarske politične teorije in prakse ni nikakršno vprašanje več, da ga je padec berlinskega zidu za vse večne čase zadovoljivo rešil. No, danes, ko ugotavljamo, da se zgodovina le ni končala leta 1989; ko se v globalnem kontekstu soočamo s skokovitim povečevanjem socialne neenakosti; ko nove, pametne tehnologije prinašajo grožnjo ukinitve milijonov obstoječih delovnih mest; in ko nam grozi ekološka katastrofa neslutenih razsežnosti, se, nasprotno, zdi, da je levica v vsem svojem razponu, od klasične socialdemokracije do različnih oblik anarhizma, ponovno vredna temeljite znanstveno-raziskovalne pozornosti. In prav tem vprašanjem se v zadnjem času intenzivno posveča dr. Cirila Toplak, gostja tokratnih Podob znanja. Dr. Toplakova je magistrirala iz humanističnih ved na newyorški državni univerzi v Buffalu, doktorirala pa iz zgodovine in mednarodnih odnosov na pariški Sorbonni. Od leta 2001 dela na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je tudi predstojnica Centra za politično teorijo. Na fakulteti sicer predava zgodovino evropske ideje in zgodovino politične misli na Slovenskem, pred nekaj meseci pa se je vrnila iz Združenih držav, kjer je raziskovala tamkajšnja alternativna levičarska gibanja in oblike družbenosti pri staroselskih skupnostih. Z dr. Cirilo Toplak se je pogovarjal Goran Dekleva.

foto: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Pred slabimi tremi desetletji se je kaj lahko zdelo, da vprašanje levice, levičarske politične teorije in prakse ni nikakršno vprašanje več, da ga je padec berlinskega zidu za vse večne čase zadovoljivo rešil. No, danes, ko ugotavljamo, da se zgodovina le ni končala leta 1989; ko se v globalnem kontekstu soočamo s skokovitim povečevanjem socialne neenakosti; ko nove, pametne tehnologije prinašajo grožnjo ukinitve milijonov obstoječih delovnih mest; in ko nam grozi ekološka katastrofa neslutenih razsežnosti, se, nasprotno, zdi, da je levica v vsem svojem razponu, od klasične socialdemokracije do različnih oblik anarhizma, ponovno vredna temeljite znanstveno-raziskovalne pozornosti. In prav tem vprašanjem se v zadnjem času intenzivno posveča dr. Cirila Toplak, gostja tokratnih Podob znanja. Dr. Toplakova je magistrirala iz humanističnih ved na newyorški državni univerzi v Buffalu, doktorirala pa iz zgodovine in mednarodnih odnosov na pariški Sorbonni. Od leta 2001 dela na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je tudi predstojnica Centra za politično teorijo. Na fakulteti sicer predava zgodovino evropske ideje in zgodovino politične misli na Slovenskem, pred nekaj meseci pa se je vrnila iz Združenih držav, kjer je raziskovala tamkajšnja alternativna levičarska gibanja in oblike družbenosti pri staroselskih skupnostih. Z dr. Cirilo Toplak se je pogovarjal Goran Dekleva.

foto: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Raziskovalka dr. Mojca Benčina je višja znanstvena sodelavka na Kemijskem inštitutu, na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, izredna profesorica za področje biokemije na Univerzi v Mariboru in docentka na Univerzi v Ljubljani. Njeno osrednje raziskovalno področje je imunologija in tu je v zadnjih letih nanizala vrsto odmevnih rezultatov, objavljenih v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah. S svojim znanjem je kot mentorica tudi aktivno prispevala k vrsti izjemnih uspehov slovenskih ekip na tekmovanjih iz sintezne biologije iGem, ki potekajo na ameriškem MIT-ju. Posveča se tudi patentni zaščiti. Je uradna zastopnica za intelektualno lastnino pri Uradu RS za intelektualno lastnino v Sloveniji in EU in predstavnica Slovenije v Komiteju za biotehnološke izume pri Evropskem patentnem inštitutu. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Raziskovalka dr. Mojca Benčina je višja znanstvena sodelavka na Kemijskem inštitutu, na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, izredna profesorica za področje biokemije na Univerzi v Mariboru in docentka na Univerzi v Ljubljani. Njeno osrednje raziskovalno področje je imunologija in tu je v zadnjih letih nanizala vrsto odmevnih rezultatov, objavljenih v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah. S svojim znanjem je kot mentorica tudi aktivno prispevala k vrsti izjemnih uspehov slovenskih ekip na tekmovanjih iz sintezne biologije iGem, ki potekajo na ameriškem MIT-ju. Posveča se tudi patentni zaščiti. Je uradna zastopnica za intelektualno lastnino pri Uradu RS za intelektualno lastnino v Sloveniji in EU in predstavnica Slovenije v Komiteju za biotehnološke izume pri Evropskem patentnem inštitutu. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Gost tokratnih Podob znanja je dr. Rajko Bratož – akademik in profesor starega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti ter dopisni član nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Je vodilni raziskovalec in poznavalec antične zgodovine ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše. V njegovem fokusu je pozna antika s posebnim poudarkom na razvoju krščanstva, cerkvenih organizacij na območju severne Italije, osrednjih in vzhodnih Alp, srednjega Podonavja in zahodnega Balkana. Objavil je več kot 300 del, med katerimi sta tudi prva sodobna pregleda antične zgodovine v slovenščini – Grška in Rimska zgodovina, vrhunec pa nedvomno predstavlja knjiga Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, za katero je lani prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.