Podobe znanja

Na Inštitutu za medicinsko genetiko ljubljanskega Kliničnega centra so v mednarodni raziskavi odkrili nov gen, ki je odgovoren za sindrom prezgodnjega staranja ter o tem objavili članek v znanstveni reviji American Journal of Human Genetics. Izjemen dosežek temelji na sodobni metodi hitrega branja celotnega genskega zapisa, ki odpira prej neslutene možnosti za odkrivanje genskih vzrokov številnih bolezni. V Podobah znanja se je o pomenu tega odkritja, raziskavah redkih bolezni pri nas in o napredku na področju, ki se razvija z bliskovito naglico, s soavtorjem raziskave dr. Alešem Mavrom, dr. med., raziskovalcem na Inštitutu za medicinsko genetiko pogovarjala Nina Slaček.

Letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo je dr. Slobodan Žumer, redni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na Inštitutu Jožef Stefan. Je najvidnejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko mehkih snovi. Najbolj široko poznan segment mehke snovi so nedvomno tekoči kristali, ki so danes del našega vsakdana, saj so sestavni del vsakega pametnega zaslona. Prof. Slobodan Žumer je s svojim delom veliko prispeval k razumevanju zakonitosti, ki omogočajo njihovo raznotero uporabo. Na njegovih odkritjih neposredno temeljijo denimo pametna stekla, ki so še danes v proizvodnji. Prof. Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9000 krat. S svojim delom je pomembno prispeval k mednarodnemu ugledu t.i. ljubljanske šole tekočih kristalov. S prof. dr. Slobodanom Žumrom se je pogovarjala Nina Slaček.

Letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo je dr. Slobodan Žumer, redni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na Inštitutu Jožef Stefan. Je najvidnejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko mehkih snovi. Najbolj široko poznan segment mehke snovi so nedvomno tekoči kristali, ki so danes del našega vsakdana, saj so sestavni del vsakega pametnega zaslona. Prof. Slobodan Žumer je s svojim delom veliko prispeval k razumevanju zakonitosti, ki omogočajo njihovo raznotero uporabo. Na njegovih odkritjih neposredno temeljijo denimo pametna stekla, ki so še danes v proizvodnji. Prof. Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9000 krat. S svojim delom je pomembno prispeval k mednarodnemu ugledu t.i. ljubljanske šole tekočih kristalov. S prof. dr. Slobodanom Žumrom se je pogovarjala Nina Slaček.

Literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzija Zupan Sosič, se raziskovalno ukvarja predvsem s sodobnim slovenskim romanom, ljubezensko literaturo, teorijo pripovednega besedila in pripovednih žanrov ter teorijo spolov in spolne identitete. Nedavno je izšlo njeno temeljno delo z naslovom Teorija pripovedi. Pojavlja se v vlogi žirantke za pomembne slovenske nagrade, bila je tudi članica maturitetne komisije za slovenščino in predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah. Zadnji dve leti je bila predsednica mednarodnega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. V Podobah znanja se je z njo pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek.

Foto: osebni arhiv AZS

Literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzija Zupan Sosič, se raziskovalno ukvarja predvsem s sodobnim slovenskim romanom, ljubezensko literaturo, teorijo pripovednega besedila in pripovednih žanrov ter teorijo spolov in spolne identitete. Nedavno je izšlo njeno temeljno delo z naslovom Teorija pripovedi. Pojavlja se v vlogi žirantke za pomembne slovenske nagrade, bila je tudi članica maturitetne komisije za slovenščino in predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah. Zadnji dve leti je bila predsednica mednarodnega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. V Podobah znanja se je z njo pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek.

Foto: osebni arhiv AZS

Slovenski sinolog in soustanovitelj Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaslužni prof. dr. Mitja Saje je nedvomno največji poznavalec kitajske zgodovine pri nas. Na Kitajsko se je podal takoj, ko je to bilo mogoče, konec 70. let 20. stoletja, ko se je dolgo povsem zaprta dežela začela postopoma odpirati svetu. Od blizu spremljal spremembe, ki so se v deželi odvijale z vse večjo naglico, in obenem s kolegi razmišljal, kako bi poglobljeno spoznavanje Kitajske omogočili tudi slovenskim študentom. Ideja je zaživela v letu 1995/96, ko je Oddelek za azijske študije sprejel prvo generacijo študentov. V okviru katedre za sinologijo je naslednji dve desetletji predaval več predmetov, med njimi kitajsko zgodovino, razvoj kitajske pisave ter ekonomsko-politično ureditev Kitajske po drugi svetovni vojni. Pripravil je prvi kitajsko-slovenski slovar, med monografijami pa velja omeniti Sodobno Kitajsko: politični in gospodarski razvoj ter Zgodovino Kitajske, delo, ki prinaša v naš prostor prvi celovit pregled bogate kitajske zgodovine. S prof.dr. Mitjo Sajetom se je pogovarjala Nina Slaček.

Slovenski sinolog in soustanovitelj Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaslužni prof. dr. Mitja Saje je nedvomno največji poznavalec kitajske zgodovine pri nas. Na Kitajsko se je podal takoj, ko je to bilo mogoče, konec 70. let 20. stoletja, ko se je dolgo povsem zaprta dežela začela postopoma odpirati svetu. Od blizu spremljal spremembe, ki so se v deželi odvijale z vse večjo naglico, in obenem s kolegi razmišljal, kako bi poglobljeno spoznavanje Kitajske omogočili tudi slovenskim študentom. Ideja je zaživela v letu 1995/96, ko je Oddelek za azijske študije sprejel prvo generacijo študentov. V okviru katedre za sinologijo je naslednji dve desetletji predaval več predmetov, med njimi kitajsko zgodovino, razvoj kitajske pisave ter ekonomsko-politično ureditev Kitajske po drugi svetovni vojni. Pripravil je prvi kitajsko-slovenski slovar, med monografijami pa velja omeniti Sodobno Kitajsko: politični in gospodarski razvoj ter Zgodovino Kitajske, delo, ki prinaša v naš prostor prvi celovit pregled bogate kitajske zgodovine. S prof.dr. Mitjo Sajetom se je pogovarjala Nina Slaček.

Gostja tokratne oddaje Podobe znanja portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, zdajšnja predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in predsednica Komisije za nacionalne Zoisove nagrade za znanost. Plodno je tudi njeno znanstveno in raziskovalno udejstvovanje. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek je vrhunska strokovnjakinja na področju molekularnih in znotrajceličnih mehanizmov, ki so ključni pri nastanku raka in rakavih metastaz. Še posebej se osredotoča na vlogo proteaz in njihovih inhibitorjev v različnih fizioloških in patoloških stanjih, posebej pri raku dojke in pljuč ter pri možganskih tumorjih. Izsledki njenih raziskav se že uvajajo v klinično prakso, tako v diagnostiki kot v terapiji, kjer igrajo vlogo biomarkerjev. V zadnjem obdobju se intenzivno posveča preučevanju rakastih matičnih celic, posebej matičnih celic glioblastomov, ki so v veliki meri odporne na terapijo. Za svoje delo je letos prejela Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Foto: NIB

Gostja tokratne oddaje Podobe znanja portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, zdajšnja predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in predsednica Komisije za nacionalne Zoisove nagrade za znanost. Plodno je tudi njeno znanstveno in raziskovalno udejstvovanje. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek je vrhunska strokovnjakinja na področju molekularnih in znotrajceličnih mehanizmov, ki so ključni pri nastanku raka in rakavih metastaz. Še posebej se osredotoča na vlogo proteaz in njihovih inhibitorjev v različnih fizioloških in patoloških stanjih, posebej pri raku dojke in pljuč ter pri možganskih tumorjih. Izsledki njenih raziskav se že uvajajo v klinično prakso, tako v diagnostiki kot v terapiji, kjer igrajo vlogo biomarkerjev. V zadnjem obdobju se intenzivno posveča preučevanju rakastih matičnih celic, posebej matičnih celic glioblastomov, ki so v veliki meri odporne na terapijo. Za svoje delo je letos prejela Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Foto: NIB

Gost tokratne oddaje Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Marko Topič, vodja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektorniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Za svoje vrhunske znanstveno raziskovalno delo je leta 2008 prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju znanosti. Že vso kariero je prof. Marko Topič tesno vpet tudi v mednarodne tokove. Je nosilec dvajsetih evropskih in devetih bilateralnih raziskovalnih projektov ter predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko. Kot predavatelj redno gostuje tudi v Združenih državah Amerike. Z letošnjim letom je postal še redni član Inženirske akademije Slovenije. S prof. dr. Markom Topičem se je pogovarjala Nina Slaček.

Foto: Jože Suhadolnik

Vodja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektorniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Gost tokratne oddaje Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Marko Topič, vodja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektorniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Za svoje vrhunske znanstveno raziskovalno delo je leta 2008 prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju znanosti. Že vso kariero je prof. Marko Topič tesno vpet tudi v mednarodne tokove. Je nosilec dvajsetih evropskih in devetih bilateralnih raziskovalnih projektov ter predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko. Kot predavatelj redno gostuje tudi v Združenih državah Amerike. Z letošnjim letom je postal še redni član Inženirske akademije Slovenije.