Podobe znanja

Gost tokratnih Podob znanja je dr. Rajko Bratož – akademik in profesor starega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti ter dopisni član nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Je vodilni raziskovalec in poznavalec antične zgodovine ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše. V njegovem fokusu je pozna antika s posebnim poudarkom na razvoju krščanstva, cerkvenih organizacij na območju severne Italije, osrednjih in vzhodnih Alp, srednjega Podonavja in zahodnega Balkana. Objavil je več kot 300 del, med katerimi sta tudi prva sodobna pregleda antične zgodovine v slovenščini – Grška in Rimska zgodovina, vrhunec pa nedvomno predstavlja knjiga Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, za katero je lani prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

Gost tokratne oddaje Podobe znanja je priznani slovenski arheolog dr. Anton Velušček, predstojnik Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter izredni profesor na Univerzi v Novi Gorici. Že več kot dvajset let se izr. prof. dr. Anton Velušček aktivno posveča arheološkim raziskavam koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Med številnimi najdišči, ki jih je v teh letih aktivno raziskoval, je za sveže zanimanje za koliščarje v zadnjih letih verjetno najpomembnejše najdišče Stare Gmajne pri Verdu. Tam je skupina pod vodstvom dr. Veluščka leta 2002 odkrila odlično ohranjeno leseno kolo z osjo. Več kot 5000 let staro kolo predstavlja najstarejšo tovrstno najdbo na svetu, ki nedvoumno priča, da so bili prebivalci območja osrednje Slovenije pred tisočletji vešči izdelave tehnično nadvse dovršenih izdelkov. O tem, kaj vse o življenju koliščarjev lahko izvemo iz ostankov, ki se v barjanskih vlažnih tleh izredno dobro ohranjajo, se je z Antonom Veluščkom pogovarjala Nina Slaček.

Gost tokratne oddaje Podobe znanja je priznani slovenski arheolog dr. Anton Velušček, predstojnik Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter izredni profesor na Univerzi v Novi Gorici. Že več kot dvajset let se izr. prof. dr. Anton Velušček aktivno posveča arheološkim raziskavam koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Med številnimi najdišči, ki jih je v teh letih aktivno raziskoval, je za sveže zanimanje za koliščarje v zadnjih letih verjetno najpomembnejše najdišče Stare Gmajne pri Verdu. Tam je skupina pod vodstvom dr. Veluščka leta 2002 odkrila odlično ohranjeno leseno kolo z osjo. Več kot 5000 let staro kolo predstavlja najstarejšo tovrstno najdbo na svetu, ki nedvoumno priča, da so bili prebivalci območja osrednje Slovenije pred tisočletji vešči izdelave tehnično nadvse dovršenih izdelkov. O tem, kaj vse o življenju koliščarjev lahko izvemo iz ostankov, ki se v barjanskih vlažnih tleh izredno dobro ohranjajo, se je z Antonom Veluščkom pogovarjala Nina Slaček.

Zadnje Podobe znanja v letošnjem letu posvečamo našemu kolegu Štefanu Kutošu, dolgoletnemu ustvarjalcu oddaje, ki se je od nas nedavno za vedno poslovil. Štefan Kutoš si je oddajo Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev zamislil pred petnajstimi leti in v tem času je pred svoj mikrofon povabil skoraj 600 različnih sogovornikov. Skozi portretne pogovore je odstiral tako tekoče raziskovalno dogajanje v posameznih vedah, ki so se jim njegovi sogovorniki posvečali, kot tudi širše njihov pogled na svet in življenje. Štefan Kutoš se je namreč dobro zavedal, da znanost ni nekaj zaprtega v slonokoščeni stolp, brez pravega stika z družbo, nekaj, kar je morda le uporabno ali celo to ne, ampak se njena prava vrednost kaže predvsem skozi védenje, ki lahko nam vsem bogati življenja. Prav to je postavljal v ospredje v Podobah znanja. V spomin na Štefana Kutoša bomo danes ponovili eno najzgodnejših oddaj, pogovor z legendarnim oceanografom in začetnikom morske biologije pri nas, prof. Miroslavom Zeiem, po katerem danes nosijo ime nagrade Nacionalnega instituta za biologijo.

Zadnje Podobe znanja v letošnjem letu posvečamo našemu kolegu Štefanu Kutošu, dolgoletnemu ustvarjalcu oddaje, ki se je od nas nedavno za vedno poslovil. Štefan Kutoš si je oddajo Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev zamislil pred petnajstimi leti in v tem času je pred svoj mikrofon povabil skoraj 600 različnih sogovornikov. Skozi portretne pogovore je odstiral tako tekoče raziskovalno dogajanje v posameznih vedah, ki so se jim njegovi sogovorniki posvečali, kot tudi širše njihov pogled na svet in življenje. Štefan Kutoš se je namreč dobro zavedal, da znanost ni nekaj zaprtega v slonokoščeni stolp, brez pravega stika z družbo, nekaj, kar je morda le uporabno ali celo to ne, ampak se njena prava vrednost kaže predvsem skozi védenje, ki lahko nam vsem bogati življenja. Prav to je postavljal v ospredje v Podobah znanja. V spomin na Štefana Kutoša bomo danes ponovili eno najzgodnejših oddaj, pogovor z legendarnim oceanografom in začetnikom morske biologije pri nas, prof. Miroslavom Zeiem, po katerem danes nosijo ime nagrade Nacionalnega instituta za biologijo.

Gost tokratne oddaje Podobe znanja je dr. Marko Dolinar, izr. prof. za področje biokemije in molekularne biologije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Po doktoratu na Technische Universität München, je več let raziskovalno deloval na Inštitutu Jožef Stefan in nato na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, od leta 2012 kot izredni profesor. Raziskovalno se Marko Dolinar posveča več področjem. Preučuje proteolitične encime in rekombinantna protitelesa, v zadnjih letih pa se še prav posebej intenzivno posveča molekularni in sintezni biologiji cianobakterij. Prav temu področju je v pogovoru namenjena osrednja pozornost. Z Markom Dolinarjem se je pogovarjala Nina Slaček.

foto: Nina Slaček

Gost tokratne oddaje Podobe znanja je dr. Marko Dolinar, izr. prof. za področje biokemije in molekularne biologije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Po doktoratu na Technische Universität München, je več let raziskovalno deloval na Inštitutu Jožef Stefan in nato na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, od leta 2012 kot izredni profesor. Raziskovalno se Marko Dolinar posveča več področjem. Preučuje proteolitične encime in rekombinantna protitelesa, v zadnjih letih pa se še prav posebej intenzivno posveča molekularni in sintezni biologiji cianobakterij. Prav temu področju je v pogovoru namenjena osrednja pozornost. Z Markom Dolinarjem se je pogovarjala Nina Slaček.

foto: Nina Slaček

Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Lado Kralj, v sedemdesetih soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij na Slovenskem, Gledališča Glej in Pekarne. Pozneje je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Vendar pa smo ga torat pred naš mikrofon povabili predvsem kot znanstvenika. Kralj se je v drugi polovici osemdesetih namreč zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je kot redni profesor vse do upokojitve generacijam študentk in študentov z nevsakdanjim žarom in zavzetostjo predaval o dramatiki, njeni zgodovini in teoriji. Svoje raziskave, svoja spoznanja je strnil v številnih znanstvenih člankih – nekaj jih je nato izdal še v knjižni obliki, v preglednem zborniku Primerjalni članki – ter v dveh zvezkih Literarnega leksikona, specializirane edicije, v kateri izhajajo ključne razprave slovenske literarnovedne stroke. To sta Ekspresionizem in Teorija drame, ki še danes veljata za temeljni deli, mimo katerih ne more noben literarni znanstvenik. Z dr. Ladom Kraljem se je pogovarjal Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Lado Kralj, v sedemdesetih soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij na Slovenskem, Gledališča Glej in Pekarne. Pozneje je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Vendar pa smo ga torat pred naš mikrofon povabili predvsem kot znanstvenika. Kralj se je v drugi polovici osemdesetih namreč zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je kot redni profesor vse do upokojitve generacijam študentk in študentov z nevsakdanjim žarom in zavzetostjo predaval o dramatiki, njeni zgodovini in teoriji. Svoje raziskave, svoja spoznanja je strnil v številnih znanstvenih člankih – nekaj jih je nato izdal še v knjižni obliki, v preglednem zborniku Primerjalni članki – ter v dveh zvezkih Literarnega leksikona, specializirane edicije, v kateri izhajajo ključne razprave slovenske literarnovedne stroke. To sta Ekspresionizem in Teorija drame, ki še danes veljata za temeljni deli, mimo katerih ne more noben literarni znanstvenik. Z dr. Ladom Kraljem se je pogovarjal Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Na Inštitutu za medicinsko genetiko ljubljanskega Kliničnega centra so v mednarodni raziskavi odkrili nov gen, ki je odgovoren za sindrom prezgodnjega staranja ter o tem objavili članek v znanstveni reviji American Journal of Human Genetics. Izjemen dosežek temelji na sodobni metodi hitrega branja celotnega genskega zapisa, ki odpira prej neslutene možnosti za odkrivanje genskih vzrokov številnih bolezni. V Podobah znanja se je o pomenu tega odkritja, raziskavah redkih bolezni pri nas in o napredku na področju, ki se razvija z bliskovito naglico, s soavtorjem raziskave dr. Alešem Mavrom, dr. med., raziskovalcem na Inštitutu za medicinsko genetiko pogovarjala Nina Slaček.