Podobe znanja

Prazgodovina je izredno dolga in raznorodna doba, ki zaobjema številne globoke spremembe v načinu življenja ljudi. Iz določenih obdobij so ohranjene bogate in številne sledi, iz drugih ni tako rekoč nobenih. Ena ključnih nalog arheologa dr. Petra Turka, kustosa za prazgodovino v Narodem muzeju Slovenije, je podajanje kar najbolj celovite zgodbe o nekdanjih prebivalcih naših krajev na podlagi najdenih predmetov, ostankov naselij in spoznanj arheologije. Pri tem lahko najbolj osupljivi predmeti paradoksalno predstavljajo precejšnje uganke. Kot denimo Narodnemu muzeju nedavno vrnjeno 3600 let staro bronasto bodalo z Iga. Unikatno okrašen izdelek vrhunske obrti ni bil namenjen običajni rabi, ampak je bil nedvomno predvsem izraz prestiža tedanjih dostojanstvenikov. Obenem pa iz tistega časa v osrednji Sloveniji nimamo oprijemljivih sledi, kje in kako so ljudje, ki so izdelovali in uporabljali takšno orožje, sploh živeli. Spet drugačen vpogled v preteklost ponuja približno pol tisočletja mlajše najdišče v Mušji jami pri Škocjanu, s katerim se je dr. Peter Turk tudi intenzivno ukvarjal. Ostanki žgalnih daritev, predvsem orožja, pričajo o več stoletjih, ko se je brezno uporabljalo za tovrstno čaščenje. Tesne so vzporednice z drugimi podobnimi kraji, tudi v grški Olimpiji so v njenem najzgodnejšem obdobju daritve opravljali na zelo podoben način. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Skrb za hendikepirane, skrb za migrante, skrb za ženske, skrb za otroke. Je le nekaj vidikov medčloveških odnosov, v katerih se skrb, spreminja v moč, ta pa pogosto v nasilje, je v svoji novi monografiji z naslovom Skrb kot nasilje, zapisala sociologinja dr. Darja Zaviršek. O skrbi in nasilju, teh dveh pojavih, o katerih običajno razmišljamo kot nasprotjih, smo se pogovarjali v tokratni oddaji Podobe znanja. Dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Martina Černe.

foto: Dr. Darja Zaviršek (Val 202)

S kakšnim namenom ljudje pišemo in beremo umetniška besedila? Zakaj nekatera dela smemo po pravici označiti za umetniška – spet drugih pa ne? Kako so teksti, ki so umetniškega značaja, sestavljeni oziroma zgrajeni? Kaj nam pravzaprav sporočajo? Kako naj jih navsezadnje vrednotimo? – Da bi mogla odgovoriti na tovrstna vprašanja, si literarna veda že dolgo pomaga z idejami, predpostavkami in koncepti, ki si jih sposoja drugod. Tako je – če se tule omejimo le na peščico najbolj razvpitih intelektualnih tradicij – v zadnjih stotih letih literaturo mislila skozi prizmo Marxovega historičnega materializma pa Freudove psihoanalize, strukturalizma Ferdinanda de Saussurja in dekonstrukcije Jacquesa Derridaja. Zdi se, skratka, kakor da je pristopov, ki literarno vedo vodijo k literaturi, toliko, kolikor je različnih filozofskih oziroma teoretskih šol. Vendar pri tem nekoliko bode v oči, da so vse te šole – ne glede na to, kako močno se med seboj razlikujejo – navsezadnje izrasle iz polja humanistične vednosti. Zato bi kaj lahko pomislili, da nas galilejevska, na eksperimentu utemeljena, naravoslovna znanost ne more ničesar naučiti o književnosti. A to slej ko prej ne drži; v zadnjem času se namreč po svetu vse bolj uveljavljata dve usmeritvi – nevroestetika in literarni darvinizem –, ki se preučevanja leposlovnih del lotevata z izhodišč, ki jih ponujata sodobna nevrološka znanost oziroma teorija evolucije. V slovenskem prostoru tak pristop k raziskovanju literature uvaja avtor še sveže monografije Evolucija in literatura asist. dr. Igor Žunkovič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kakšne uvide v naravo besedne umetnosti nam torej ponuja literarni darvinizem, je v tokratnih Podobah znanja v pogovoru z dr. Igorjem Žunkovičem preverjal Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Sodobne tehnologije so zelo privlačna komunikacijska in zabavna orodja. Kot ugotavljajo strokovnjaki, so pomembno spremenila preživljanje prostega časa, še posebej otrok in mladostnikov. Več časa pred zasloni namreč pomeni več sedenja. Kako to vpliva na telesne sposobnosti mladih? Glede na rezultate mednarodne raziskave o fizični dejavnosti, ki primerja gibalno dejavnost otrok in mladine v različnih državah, se otroci in mladi pri nas v primerjavi z drugimi državami gibajo veliko. Glavni vzrok je obvezna športna vzgoja v šolah. Profesor doktor Gregor Jurak s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je eden vodilnih strokovnjakov gibalne dejavnosti otrok in njihovega gibalnega razvoja ter didaktike športne vzgoje. Med drugim ugotavlja, da se športna dejavnost otrok med šolskimi počitnicami zmanjša, več časa preživijo pred različnimi zasloni, novo šolsko leto začnejo slabše telesne pripravljeni. O gibalni dejavnosti otrok in spremembah, ki jih je povzročil razvoj digitalnih tehnologij, v tokratni oddaji.

Mikroorganizmi so daleč najštevilčnejši in najbolj raznovrstni organizmi tako na kopnem, kot v morju, kateremu bomo danes posvetili osrednjo pozornost. Morski mikroorganizmi imajo izredno pomembno vlogo, saj prispevajo več kot polovico vsega kisika v ozračju in predstavljajo temelj prehranske verige v morju. S preučevanjem njihove vloge v morskih ekosistemih se aktivno ukvarja prof. dr. Valentina Turk, znanstvena svetnica na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, gostja tokratne oddaje Podobe znanja, ki jo je pripravila Nina Slaček.

Avto prihodnosti najverjetneje ne bo imel ne pedal, ne menjalnika, ne volana. Ljudje ne bomo več vozniki, temveč le potniki. Vožnja pa bo varnejša kot kadarkoli. Avtonomna povezana vozila bodo namreč upoštevala prometne predpise, ves čas držala primerno varnostno razdaljo, prilagajala vožnjo vsem razmeram na cesti, pravočasno zavirala, prav tako se ne bodo utrudila ali vozila pod vplivom alkohola. Za razvoj umetne inteligence, ki bo upravljala povezana avtonomna vozila, je poznavanje človeške vožnje ključno. Izredni profesor dr. Jaka Sodnik v Laboratoriju za informacijske tehnologije fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z znanstveniki z različnih področij s simulatorjem vožnje počne prav to - opazuje in ocenjuje sposobnosti voznic in voznikov.

Pet jezdecev apokalipse divja po svetovnih morjih, pravi morski biolog Lovrenc Lipej. To so netrajnostna raba, degradacija morskega okolja, onesnaževanje, podnebne spremembe in invazivne tujerodne vrste. Toda obenem slovensko morje vendarle vedno znova preseneča s svojo pestrostjo, poudarja prof. Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posveča raziskovanju biotske raznovrstnosti v Jadranu, še prav posebej pa seveda v slovenskem obalnem morju. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

V tednu gozdov smo tudi v oddaji Podobe znanja v ospredje postavili naše gozdove, ki se v zadnjih letih zaradi vrste naravnih nesreč zelo naglo spreminjajo. Naš gost je dr. Lado Kutnar, raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije in docent za področje Varstva narave in okolja na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki se posveča proučevanju gozdne vegetacije in rastišč, tudi zelo specifičnim in z naravovarstvenega vidika izjemno pomembnim gozdnim ekosistemom, kot so denimo visoka barja ali pragozdni ostanki. Med slednje uvrščamo tudi gozdna rezervata Krokar na Kočevskem in Snežnik Ždrocle na Notranjskem, ki sta vpisana na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Že v antičnih časih so oljčno olje ponarejali in danes nič drugače. Oljčno olje ostaja tudi v sodobnem svetu najpogosteje potvorjeno živilo, sledijo mu mleko, med in vino. Je pa mogoče tovrstne goljufije tudi razkriti. Tu so izrednega pomena analize stabilnih izotopov, ki lahko pokažejo tudi, kje je rastlo neko sadje ali kaj je denimo jedla določena žival. Ne razkrivajo pa samo porekla in pristnosti naše današnje hrane, z njimi lahko ugotovimo tudi to, kaj so jedli pred tisočletji. Seveda pa uporabnost stabilnih izotopov v analizah ni omejena zgolj na hrano. Z njihovo pomočjo lahko spremljamo najrazličnejše procese, naj bodo ti naravni ali pa so posledica človeškega delovanja. Analizam stabilnih izotopov se aktivno posveča dr. Nives Ogrinc, znanstvena svetnica na Inštitutu Jožef Stefan na Odseku za znanosti o okolju ter redna profesorica na Podiplomski šoli Jožefa Stefana. S prof. dr. Nives Ogrinc se je pogovarjala Nina Slaček.

Že v 19. stoletju je francoski zgodovinar in filozof Ernest Renan zatrdil, da sleherna nacionalna skupnost svoj obstoj dolguje temu, da nekatere zgodovinske procese, dogodke in osebnosti vsi njeni pripadniki in pripadnice skupaj pomnijo, spet druge pa skupaj pozabijo. Po Renanovem mnenju, na primer, bi Francozi ne mogli biti Francozi, ko bi v pozabo ne pahnili verskih pokolov v Provansi v 13. ali krvavega obračuna s hugenoti v 16. stoletju. To torej pomeni, da je v polje kolektivnega zgodovinskega spomina vselej vpisan določen politični interes, ki za nazaj prikraja oziroma spreminja preteklost. Kako ti procesi predelovanja zgodovine pravzaprav potekajo in v kakšnem družbenem položaju se znajdejo vsi tisti ljudje, katerih zgodovinskega spomina skupnost, sredi katere živijo, noče vzeti na znanje, na primeru vojnih zločinov, storjenih na področju nekdanje Jugoslavije, že vrsto let preučuje dr. Jovana Mihajlović Trbovc, raziskovalka pri Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in pred tremi leti prejemnica vseevropske nagrade Jean Blondel za najboljšo doktorsko tezo iz političnih ved. Z dr. Mihajlović Trbovc se je v Podobah znanja pogovarjal Goran Dekleva.