Podobe znanja

Na številna področja, kjer so se v preteklih desetletjih uveljavili najrazličnejši umetni materiali, se v velikem slogu vrača les. Človek si v prostoru, kjer prevladuje les, tudi hitreje opomore od stresa, kažejo raziskave, ki jih je opravila letošnja prejemnica Zoisove nagrade za pomembne dosežke na področju lesarstva, dr. Andreja Kutnar. Zato ni vseeno, kakšno je naše okolje in tudi kako skrbno ravnamo z lesom. Kajti kljub navideznemu lesnemu bogastvu, tega obnovljivega materiala v svetu že primanjkuje. Z izr. prof. Andrejo Kutnar se je v Podobah znanja pogovarjala Nina Slaček.

Družbeni odnosi niso nikoli preprosti. Na delu je veliko dejavnikov, cilji in interesi so najrazličnejši in neredko med seboj v nasprotju. Vseh niti ne zmoremo upoštevati, nekaterih se v danem trenutku niti ne zavedamo in se njihov pomen nemara pokaže šele skozi časovno oddaljenost. Poleg tega se zdi, da so spremembe stalnica sodobnih družb. Tako lahko tudi najbolj poglobljene družbene analize ponudijo vpogled v le določen izsek družbenega dogajanja. Kaj lahko torej o enem najbolj kompleksnih sistemov na planetu pove fizika? Presenetljivo veliko. Kompleksno družbeno realnost prof. dr. Matjaž Perc s fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru preučuje s pomočjo metod, ki jih ponuja fizika kompleksnih sistemov. Pri tem se loteva najrazličnejših pojavov od zakonitosti medčloveškega sodelovanja in širjenja idej do določanja parametrov, kje se za posameznika skriva lepota. Njegovo delo je deležno izjemnega odziva. Prof. dr. Matjaž Perc je namreč tudi najbolj citirani naravoslovec v Sloveniji in se uvršča v odstotek najbolj citiranih fizikov na svetu. Za svoje leto je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Jate galaksij so največje strukture, ki jih najdemo v vesolju, ki jih gravitacija, kljub ogromnim razdaljam med njimi, vendarle še vedno povezuje med sabo. V največjih jatah najdemo tudi več tisoč galaksij z milijardami zvezd in najrazličnejšimi osupljivimi vesoljskimi pojavi, a kljub temu je vsa ta ogromna količina zvezdne snovi v galaksijah skorajda zanemarljiva. Mnogo več kot zvezd je namreč v jatah medgalaktičnega plina, večinski delež mase pa zahteva zase še vedno precej skrivnostna temna snov. Te velike družine galaksij in njihovi sestavni deli nam lahko povedo marsikaj zanimivega o vesolju, njegovem razvoju in nadaljnji usodi. Kaj vse, nam je pojasnila dr. Dunja Fabjan z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, ki njihovemu raziskovanju posveča svojo znanstveno pozornost. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

S statistiko se danes srečujemo na vsakem koraku. Naj gre za gibanje cen, utrip na političnem parketu ali javno mnenje, praktično ni dneva, ko se s statističnimi podatki v takšni ali drugačni obliki ne bi srečali. Grafi in stolpci nam v pomembni meri danes tako pomagajo razbirati najrazličnejše trende in se orientirati v družbi, obenem pa utegnejo biti tudi zavajajoči. Brez poznavanja temeljnih zakonitosti statistike se namreč v interpretacije predstavljanih podatkov kar hitro prikradejo napake in kar naj bi bilo povedna informacija, se zlahka spremeni v svoje nasprotje.

Tudi v znanosti je raba statistike vse intenzivnejša in v številnih primerih že povsem neizogibna. Brez nje skorajda ne bi mogli uspešno krmariti v ogromnih množicah podatkov, na katerih temeljijo sodobne raziskave na vse številčnejših področjih. To nedvomno velja tudi za biološke znanosti, katerim se intenzivno posveča matematik in biostatistik prof. dr. Andrej Blejec, letošnji prejemnik velike nagrade Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.

Kako se statistiko torej uporabljamo in razumemo tako v vsakdanjem življenju kot v znanostih je torej osrednja tema tokratnih Podob znanja, ki jih je pripravila Nina Slaček.

Mladost je prehod iz otroštva v odraslost in je vezana na družbene, politične in ekonomske okoliščine, ki so se v minulih 30 letih močno spremenile. Mladi se danes soočajo s povsem drugačnimi izzivi kot so se pred tremi desetletji, saj se je položaj mladih v Sloveniji bistveno spremenil, z njim pa tudi njihov vsakdanji svet. Tokratna gostja je vodila pionirske raziskave na področju mladosti in mladine, odraščanja, življenjskih prehodov, študij spolov, sociologije zdravja, zasebnosti, družine, identitet in predsodkov in druge. Mirjana Ule je redna profesorica za socialno psihologijo ter ustanoviteljica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V 90-ih letih minulega stoletja je v okviru Inštituta za družbene vede na FDV ustanovila Center za socialno psihologijo in oblikovala magistrski študij Sociologija vsakdanjega življenja. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.

Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Snoj se v svojem raziskovalnem delu posveča teoretični reaktorski fiziki in njeni uporabi v energetskih in raziskovalnih jedrskih reaktorjih. In čeprav ga v ožjem smislu zaposlujejo predvsem vprašanja, povezana z Monte Carlo transportom nevtronov in fotonov v fuzijskih in fisijskih reaktorjih, ter Monte Carlo preračuni fizikalnih parametrov raziskovalnih jedrskih reaktorjev, smo ga pred našim mikrofonom gostili v upanju, da bi nam mogel panoramsko in poljudno predstaviti široko področje fuzijske energije. Kolikor namreč energetske potrebe človeštva strmo naraščajo, izkoriščanje klasičnih energentov pa ima, kot vemo, močno obremenilen vpliv na okolje, toliko bolj se pojavlja potreba po iskanju novih, čistih in, po možnosti, neomejenih virov energije. No, jedrski fiziki pravijo, da bi v tem smislu veljalo staviti na razvoj fuzijskih reaktorjev, v katerih bi, prav kakor na Soncu in drugih zvezdah, pridobivali energijo, ki se sprošča ob zlivanju jeder vodikovih atomov. Do praktične uporabe fuzijske energije nas sicer loči še več desetletij trdega teoretičnega pa tudi praktično-eksperimentalnega dela ter inženirsko-tehnoloških inovacij, a čas za pogovor o fuziji je prav gotovo zdaj, ko moramo napeti vse sile, da preprečimo planetarno katastrofo, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Z dr. Snojem se je pogovarjal Goran Dekleva.

foto: iz osebnega arhiva Luke Snoja

Učenje, pravzaprav način, na katerega se ljudje učimo in prenašamo svoje znanje na mlajše generacije, kako najrazličnejše informacije obdelujemo in ustvarjamo povsem nove zamisli, je morda ena najbolj ključnih posebnosti človeške vrste, značilnost, ki nam je omogočila zelo unikaten razvoj. Ampak, kaj se pravzaprav dogaja v naših možganih, ko se učimo? Kako možgani obdelujejo informacije, ki jih dobijo iz zunanjega sveta, kaj se v njih dogaja, ko razmišljamo ali ko spimo? Tem vprašanjem skuša priti do dna nevroznanost, ki k procesom, ki se odvijajo v tem našem najbolj zapletenem organu, pristopa z vse bolj občutljivimi instrumenti. In ponuja številne nove in včasih presenetljive uvide, ki si tudi vse bolj utirajo pot v samo prakso. Kar se konkretno prav učenja tiče, v pristope k poučevanju. O tem smo se pogovarjali z današnjo gostjo Podob znanja, doc. dr. Tino Bregant, ki je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, z doktoratom iz nevropediatrije. Zaposlena je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius in v Zdravstvenem domu Kamnik, predava pa na Pedagoški in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za zdravstvene vede Angele Boškin na Jesenicah.

foto: Familylab

Z vse večjim zavedanjem, da naravna bogastva planeta niso neomejena, v ospredje prihaja skrb za bolj trajnostno naravnan pristop do njihovega pridobivanja in rabe. To velja tudi za mineralne surovine, ki jih sodobni svet uporablja in predeluje na tisoč in več najrazličnejših načinov. Pa vendar so rudniki in kopi danes tesno povezani tudi s hudim ekoloških uničenjem. Kakšne so torej možne alternative? Kako bi lahko prišli do dragocenih mineralov, ne da bi dodatno obremenjevali okolico? Kako se izogniti škodljivim stranskim produktom, kot so denimo kupi jalovine? Kako priti do surovin v poplavljenih opuščenih rudnikih? In kako sploh priti do podatkov o zalogah na tovrstnih nedostopnih krajih? Nove možnosti na tem področju se v zadnjih letih denimo odpirajo z uporabo avtonomnih robotov in z drugimi visokotehnološkimi pristopi. Temu področju se med drugim aktivno posveča geolog dr. Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije.

V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni. Zelo drugačni so od fizikalnih zakonov, ki urejajo naš svet. Toda makro in mikro svet seveda nista ločena, le prevajanje med njima je izredno zahtevna naloga. Tega podviga se prof. dr. Tomaž Prosen z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko loteva s pomočjo matematičnega jezika. Kako denimo z matematiko razumeti kvantni transport? In kaj to sploh je? V oddaji Podobe znanja se je z njim pogovarjala Nina Slaček.

V tem tednu so v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru predstavili izjemen dosežek na področju plastične kirurgije, popolno rekonstrukcijo nosu, ki je uspela skupini slovenskih kirurgov pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, predstojnika kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Zahteven in za področje v svetovnem merilu prelomen dosežek je seveda plod dolgoletnega vrhunskega dela in izkušenj in teh prof. dr. Urošu Ahčanu vsekakor ne manjka. To mu tudi omogoča, da vedno znova premika meje možnega. Poleg najbolj svežega primera, rekonstrukcije nosu, to dokazuje tudi njegova mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki velja v svetovnem merilu za enega najboljših pristopov obnovitve dojk. Operira in predava po vsem svetu, mikrokirurških tehnik in uporabe laserja v estetski kirurgiji je izučil že več sto specialistov po vsem svetu, in, kar je morda kar nekoliko presenetljivo, kljub mamljivim ponudbam za delo v tujini, vztraja v Sloveniji. S prof. dr. Urošem Ahčanom se je pogovarjala Nina Slaček.

Foto:iz osebnega arhiva