Razkošje v glavi

"Hodite po svetu s široko odprtimi očmi, bodite radovedni, tisto, česar ne veste pa preverite v knjigah, ki so zakladnica znanja, idej in informacij."

Verjetno ni slovenskega knjižničarja, bibliotekarja, založnika in podpornika knjižnic, ki bi ne poznal Darje Lavrenčič Vrabec in njenega doprinosa k slovenski mladinski književnosti in knjižničarstvu. Danes zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana kot vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo ter vrsto let tudi kot vodja Oddelka za otroke in mladino Knjižnice Otona Župančiča sodeluje pri številnih projektih tako znotraj knjižnice kot tudi v povezavi z drugimi institucijami. Ob obsežni bibliografiji in dolgem seznamu izvedenih predavanj jo odlikujejo izjemne osebnostne lastnosti in strokovne sposobnosti, zaradi katerih jo vabijo v mnoge odbore, komisije in žirije, v sodobnem jeziku pa jo tako lahko poimenujemo kar legenda mladinske književnosti in knjižničarstva.

O njenem delu in ljubezni do branja in knjig več v tokratni oddaji Razkošje v glavi, v kateri se je z mag. Darjo Lavrenčič Vrabec pogovarjala Tadeja Bizilj.

Gozd je naše največje bogastvo in naravni turistični kapital, v njem se skriva panacea, čudežno zdravilo za vse bolezni na svetu

Darija Cvikl je univ. dipl. ekonomistka. Od leta 1993 do 2013 je bila zaposlena v gospodarskem sektorju (kot direktorica veleprodajnega programa, vodja marketinga in koordinatorica veleprodaje na zunanjih trgih). Od leta 2014 se ukvarja z gozdnim turizmom, trenutno končuje doktorski študij na programu Inovativni turizem, UP, FTŠ Turistica ter predava na VSŠ Bled. Prizadeva si za inovativno turistično rabo nelesnih gozdnih produktov in socio – kulturnih vrednot gozda. Na temo gozdnega turizma je od leta 2015 objavila nekaj strokovnih in znanstvenih prispevkov. Osebno je zavezana promoviranju in uresničevanju gozdnega turizma na vseh ravneh: institucionalni, gospodarski in družbeni. Gozdni turizem vidi kot komplementarno in koristno dopolnitev k trajnostnemu, večnamenskemu in interdisciplinarnemu krožnemu biogospodarstvu. Darija Cvikl je gostja oddaje Razkošje v glavi.

Darija Cvikl pravi, da jo opredeljujeta predvsem veselje do dela z ljudmi in radovednost. Živi v Celju in skupaj z možem sta ponosna Celjana, doda z nasmehom. Svojo energijo posveča predvsem družini, je mati dveh fantov. Matija in Luka sta študenta, eden na arhitekturi, drugi na področju kineziologije. Darija je vesela, da sta uspela na poteh, ki sta si ju izbrala.

Sicer pa je Darija Cvikl, kot rečeno, predavateljica na Višji šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu in že od leta 2015 si prizadeva za institucionalizacijo gozdnega turizma v Sloveniji. Je prva, ki se je znanstveno lotila opredelitve gozda kot turistične destinacije in utemeljitve modela turistične privlačnosti gozda. To je tudi tema njene doktorske naloge na programu Inovativni turizem na Fakulteti za turizem in šport Univerze na Primorskem.

Mentorica

Darija Cvikl je mentorica številnih diplomskih nalog na temo obvladovanja in upravljanja komunikacije z gosti, multikulturnosti, gozdnega turizma, uporabi neurolingvističnih veščin pri izvajanju vodstvenih nalog, zadovoljstva zaposlenih timskega dela, obvladovanja stresa na delovnem mestu.

Študentje 2. letnika Višje šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled so pod mentorstvom predavateljice Darije Cvikl izvedli usposabljanje gostinskega osebja regionalnih hotelirjev in gostincev za delo z gosti s posebnimi potrebami. Projekt je z donacijo podprla tudi Občina Tržič.

Gozd

Osnovno izhodišče pri raziskovanju vseh novih oblik doživljanja gozda je Dariji Cvikl spoštovanje ekosistemskega principa in trajnostnega pristopa z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti, hkrati z opredelitvijo poslovnega prihodkovnega modela iz navedenih gozdnih dejavnosti za turistični namen na eni strani in za javno dobro na drugi.

Do zdaj je opravila tri pomembne raziskave na to temo:
1. Izvedla je interdisciplinarno celovito znanstveno opredelitev nabora turističnih atributov gozda. Te je pridobila na podlagi konsenza devetih strok (svetovno) priznanih znanstvenih delavcev in strokovnjakov s področja gozdarstva, lesarstva, ekonomije, mikologije, športa in rekreacije, turizma, gostinstva, medicine, psihologije. Na teh osnovah je prva na svetu podala celovito definicijo gozdnega turizma.

 

2. Opredelila je tudi dejavnike turistične privlačnosti gozda in na tej podlagi opredelila tiste segmente turistov, ki predstavljajo tržne niše za prihodnji razvoj trajnostnega gozdnega turizma v krožnem biogospodarstvu – raziskava je bila izvedena na turistih iz 26 držav.

3. Izvedla je segmentacijo gozdnih turistov in oblikovala razviti model splošne turistične privlačnosti gozda.

Izvedla je prvo interdisciplinarno raziskavo v Sloveniji (verjetno celo tudi v Evropi, svetu) o blagodejnih in zdravilnih učinkih gozdne terapije na turista na destinaciji Kranjska Gora. Na podlagi odličnih rezultatov te raziskave jo je k sodelovanju povabil g. dr. Steve Taylor, direktor vodilnega partnerja University of the Highlands and Islands in predstavnik strokovnega konzorcija, ki se je oblikoval v okviru evropskega projekta HORIZON-CL6-2022-COMMUNITIES-02-two-stage (resilient, inclusive, healthy and green rural, coastal and urban communities). Na mednarodnem združenju za certificiranje terapevtskih gozdov ISFT so Darijo Cvikl imenovali za guvernerko Slovenije.

Povezovanje

Za Darijo Cvikl je pomembno povezovanje, timsko delo.

Slikarka

Leta 2007 so med drugim takole zapisali: "Poleg univerzitetnega študija ekonomije, ki ga je končala v Mariboru leta 1993, je svoje znanje izpopolnjevala tudi v umetnosti. Najprej prek Djemala Djokovića, akademskega slikarja, ki jo od leta 1998 spoznava s skrivnostmi kolorita, in potem prek občasno konstruktivne kritike Darinke Pavletič Lorenčak, prek katere skuša sprejeti zakonitosti akvarelov. Leta 2003 čuti potrebo po novih spoznanjih, zato se pridruži šoli akademskega slikarja Štefana Marflaka."

 

 

 

 

Podjetnica, ki se ukvarja s kompleksnimi mednarodnimi organizacijskimi projekti in tudi s slovenskim ornamentom

Dediščino razumemo vsak po svoje. Nekaterim pa ta beseda ni samo neki pojem, ampak tudi konkretno izhodišče ali navdih za stvari, ki jih počnejo. Tako je dediščina navdihnila tudi Katarino Karlovšek, ki se poleg številnih drugih stvari ukvarja tudi s slovenskim ornamentom. Tega pa je odkrival, raziskoval in poustvarjal njen ded, znameniti Jože Karlovšek, ki je ustvaril tako obsežen opus, da bi se z njim lahko ukvarjale tri generacije raziskovalcev.

Jože Karlovšek

foto: www.wikipedia.si

Razstava

Na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani z naslovom Ljudska umetnost med domom in svetom, je med drugih predstavljen tudi bogat opus Jožeta Karlovška ter kolekcija, razstava bo na ogled do konca letošnjega leta.

Danes bi Jožeta Karlovška lahko brez zadržkov imenovali multidisciplinarni umetnik in to je po njem podedovala tudi njegova vnukinja Katarina Karlovšek.

Ona pa ne črpa samo iz bogate zakladnice slovenskega ornamenta, ampak se ukvarja še s številnimi drugimi rečmi.

Indija

Katarina Karlovšek se ukvarja tudi z organizacijo kompleksnih mednarodnih prireditev in dogodkov, med katere sodijo evropska prvenstva v različnih športih in tudi snemanja tujih filmskih ekip v Sloveniji. Po njeni zaslugi so indijski filmski producenti  "odkrili Slovenijo".

 

 

 

 

Tisočere zgodbe Glasba Dobrodelnost Dediščina

Katarino Karlovšek navdušujeta izjemna zapuščina njenega deda Jožeta Karlovška in njegova izjemna ustvarjalna energija. Rojen je bil leta 1900 v Šmarjeti na Dolenjskem, večji del življenja pa je preživel v Domžalah, kjer si je ustvaril dom in družino.

Kako obsežena je paleta slovenskih ornamentov Jožeta Karlovška, pove podatek, da so ti ornamenti našli pot, kot radi rečemo, na kozarce, steklenice, srebrnike in nenazadnje na mašne plašče za Marijino svetišče na Brezjah.

 

Vedno aktivna Šport Poslovni svet Temelji

Katarina Karlovšek črpa svojo moč iz svoje družine.

 

 

Klasična filologinja ter prevajalka iz stare in nove grščine

Gostja oddaje Razkošje v glavi je klasična filologinja ter prevajalka iz stare in nove grščine, Jelena Isak Kres. V oddaji razkriva, kako starogrške in rimske zgodbe nagovarjajo sodobnega človeka, pojasnjuje, kako zahteven proces je prevajanje tako starih besedil, in pripoveduje o tem, kako živi skupnost navdušencev nad antiko v Sloveniji.

Grščina je preprosto en lep jezik - zdi se mi, da se v njem čuti vse to njihovo morje, vsi ti njihovi otoki.

Stara antična besedila niso zgodbe, ki bi bile povedane kar tako. Nastajale so in se brusile skozi tisočletja in nam še danes nastavljajo ogledalo.

Odkrivanje pomenov vseh drobcev v starih besedillih je danes nemogoče. Pri njih smo zato pred veliko uganko oziroma skrivnostjo - pred neko romantično razvalino, obraslo z bršljanom in travo, ki jo raziskuješ in si poskušaš predstavljati, kaj je bilo nekoč.

V Društvu Ključ že 21to leto pomaga žrtvam trgovine z ljudmi

Vojna v Ukrajini je v beg pognala več milijonov ljudi, predvsem ženske in otroke. V medijih spremljamo ponujanje pomoči ljudi, ki so jih pričakali na meji. Tudi v državah, v katerih najdejo zatočišče, je veliko pripravljenosti pomagati v stiski. Vendar ta pomoč ni vedno le iskrena. Ranljivost lahko vodi tudi v trgovino z ljudmi, ki ima veliko obrazov oziroma zgodb. Katjuša Popovič je soustanoviteljica Društva Ključ, ki deluje od leta 2001. Kar 19 let je bila tudi njegova predsednica. Zgodbe žrtev trgovine z ljudmi je začela spremljati že kot kriminalistka.

 

Gojitelj pesmi in jezika

Gost tokratne oddaje Razkošje v glavi je pevec, učitelj, igralec, sihronizator ter radijski in odrski moderator Marjan Bunič. V oddaji razkriva, kje in kako se vzpostavljajo povezave med javno nastopajočimi in njihovimi publikami, pripoveduje zgodbe iz popularno-glasbenih in glasbeno-gledaliških zaodrij, ter pojasnjuje, kako se trema z leti izkušenj spremeni.

Kdaj pa kdaj se vprašam, koliko ljudi se je moje delo dotaknilo in predvsem na kakšen način se jih je - je v njih sprožilo kaj dobrega? Je kaj premaknilo? Ali pa jih je pustilo hladne? In najslabše je, če jih je pustilo hladne.

Med različnimi govornimi situacijami ne spreminjam jezika, pač pa prilagajam vsebino. Če sem na primer voditelj na neki veselici, poskrbim, da je vsebina bolj zabavna, zbadljiva - ob tema pa nikakor ne siromašim jezika.

Tu in tam sem na oder stopil tudi kot solist, vendar sem ob vsem prepihu in nervozi raje ostal v ozdaju. Iskreno mi je bilo to precej lepše. Ne pravim pa, da lažje - tisti, ki to poznajo, vedo, da mora spremljevalni vokal opraviti hudo delo.

Njena zbliževanja filozofije in znanosti v besedni umetnosti

Možnosti genskega spreminjanja nekaterim ljudem budijo upe, da bo mogoče pozdraviti njihove neozdravljive bolezni, popraviti, nadomestiti, zakrpati pomanjkljivosti in duševne luknje, oljašati življenje in narediti ljudi bolj srečne. Vendar smo do takšnih znanstvenih revolucij navadno zadržani, čeprav znanja in tehnologije, ki bi jih omogočile, že imamo. Veliko je etičnih vprašanj, ki opozarjajo na možne zlorabe, odrekanja odgovornosti pri ljudeh, ki bi uporabljali nedavno odkrita orodja, na razne selekcije, privilegiranosti in na deprivilegiranosti, številne možne napake in na pomanjkljiv družbeni nadzor. O takšnih in drugačnih rečeh se sprašuje dr. Tina Bilban, ki se o teh dilemah sprašuje kot pisateljica in filozofinja, čeprav njena dejavnost v polju literature zavzema veliko širši prostor, omeniti pa velja tudi, da je bila kot podoktorska raziskovalka s področja filozofije nekaj časa zaposlena na dunajskem Inštitutu za kvantno optiko in informacijo. Njena bibliografija zajema filozofske in fizikalne teorije časa ter njihovo aplikacijo na sodobno literaturo. Doslej je za odraslo bralno občinstvo napisala zbirko kratkih zgodb Interferenca, bolj odmeven pa je bil roman Hvala za škarje, v katerem se močno poglablja v odnose med družbo, filozofijo in genetiko. Čeprav je delno zaposlena na Inštitutu Nove revije, kot samostojna kulturna delavka piše tudi knjige za odraščajoče bralce. Med drugim jo zelo zaposluje delo predsednice slovenske sekcije IBBY, je tudi članica strokovnega odbora Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig. Literaturo pojmuje tudi kot most razumevanja med različnimi ljudmi, različnih kulturnih okolji in kot vez med mladimi in starejšimi.

 

Medijska psihologinja mag. Martina Peštaj je prag Televizije Slovenija prvič prestopila pred četrt stoletja, zadnjih šest let pa je urednica Otroškega in mladinskega programa. V oddaji Razkošje v glavi razkriva, kako pridobiva odzive najmlajših gledalcev, pripoveduje, kako je slovenska medijska produkcija za otroke in mladostnike vpeta v mednarodno dogajanje, in pojasnjuje, zakaj bo ustrezna vsebina v ustreznem trenutku otroka vedno navdušila.

Urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija

Medijska psihologinja, mag. Martina Peštaj, je prag Televizije Slovenija prvič prestopila pred četrt stoletja, zadnjih šest let pa vodi uredništvo otroških in mladinskih oddaj.

V oddaji Razkošje v glavi razkriva, kako pridobiva odzive najmlajših gledalcev, pripoveduje, kako je slovenska medijska produkcija za otroke in mladostnike vpeta v mednarodno dogajanje, in pojasnjuje, zakaj bo ustrezna vsebina v ustreznem trenutku otroka vedno navdušila.

Moj mlajši sin na vprašanje: "Kaj pa delajo tvoji starši?" mirno odgovori, da njegova mama gleda risanke.

Ob sobotah dopoldne pogosto sedim doma ter gledam eno oddajo za drugo. Ko je te sobote konec, pa si vedno znova rečem: "Resnično dobro delamo!" In sem zares ponosna urednica.

Naš program ne dela niti za vodstvo, niti za politiko, pač pa izključno za otroke in mlade – njim smo odgovorni in njim smo predani.

Ljudje smo zelo različni in prav je tako. Nekateri smo bolj ali manj odprti, spet drugi o sebi ne povedo veliko in se raje predstavijo s svojim delom, projekti in načrti. Ena takih je tudi Karla Kofol, ki veliko raje govori o svojem zanimivem delu kot o sebi. Karla Kofol je etnologinja, kustosinja v Tolminskem muzeju. Prihaja s Šentviške planote, to je svet, ki se dviga med dvema rekama, med dolino reke Bače in dolino reke Idrijce. Doma je iz manjše vasice z okrog 70 hišami z imenom Pečine. Pri njej doma so imeli gostilno, ki jo je vodila mama, oče pa je bil voznik. Karla Kofol pravi, da je bila to povsem povprečna delavsko-kmečka družina, saj je Šentviška planota še vedno izrazito kmetijsko področje. Karla je tudi zelo vpeta v vsakdanje življene skupnosti bodisi v mestu ali na vasi. Ker je zelo radovedna in jo zanima veliko stvari, povezanih tako z etnologijo kot tudi širše, ji izzivov nikoli ne zmanjka. Karla Kofol je gostja v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Etnologinja, ki jo zanima veliko stvari, povezanih tako z etnologijo kot tudi širše, zato ji izzivov nikoli ne zmanjka

Ljudje smo zelo različni in prav je tako. Nekateri smo bolj ali manj odprti, spet drugi o sebi ne povedo veliko in se raje predstavijo s svojim delom, projekti in načrti. Ena takih je tudi Karla Kofol, ki veliko raje govori o svojem zanimivem delu kot o sebi. Karla Kofol je etnologinja, kustosinja v Tolminskem muzeju. Prihaja s Šentviške planote, to je svet, ki se dviga med dvema rekama, med dolino reke Bače in dolino reke Idrijce. Doma je iz manjše vasice z okrog 70 hišami z imenom Pečine. Pri njej doma so imeli gostilno, ki jo je vodila mama, oče pa je bil voznik. Karla Kofol pravi, da je bila to povsem povprečna delavsko-kmečka družina, saj je Šentviška planota še vedno izrazito kmetijsko področje. Karla je tudi zelo vpeta v vsakdanje življene skupnosti ali v mestu ali na vasi. Ker je zelo radovedna in jo zanima veliko stvari, povezanih tako z etnologijo kot tudi širše, ji izzivov nikoli ne zmanjka. Karla Kofol je gostja v oddaji Razkošje v glavi.

Karla Kofol se je z etnologijo srečala šele po koncu srednje šole. Takrat so sodelavci Goriškega muzeja poleti raziskovali na Šentviški planoti in ob koncu pripravili manjšo razstavo – in takrat se je Karla prvič srečala z etnologijo in izvedela, kaj to pravzaprav je. Sicer jo je zgodovina vedno bolj ali manj zanimala, vendar pa ne politična zgodovina, letnice, vladarji in pomembne bitke. Njo je zanimal predvsem način življenja ljudi v preteklosti in razmere, v katerih so odraščali njeni predniki. Tako je odkrila etnologijo, ki se loteva prav tem, ki so zanimale tudi njo. Vpisala se je na študij etnologije, in ker je prej končala srednjo vzgojiteljsko šolo, je morala najprej opraviti diferencialne in sprejemne izpite.

Delo

Karla Kofol je dobila tudi etnološko, stanovsko Murkovo priznanje za razstavo – Človek in vojna. To pa ni povsem etnološka tema.

Karla Kofol poleg muzejskega dela seveda opravlja še vrsto drugih zadev, od priprav razstav, pisanja uvodnikov, nagovorov do predavanj, pedagoških delavnic in še česa.

Karla Kofol rada potuje. Zanima pa jo tudi fotografija.

Učiteljstvo je najlepši poklic na svetu, ljudsko izročilo pa največja dota za prihodnost, je prepričana Dušica Kunaver. In pogovor z našo gostjo je res pravo razkošje, saj se v njem razkrivajo njena ljubezen do ljudskih pripovedk, legend in pesmi, njeno spoštovanje maternega jezika, poklicanost učiteljskega poklica in razumevanje otrok.

Dušice Kunaver se ne da nasloviti le z enim nazivom ali opisom. Je upokojena profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica in zapisovalka ljudskega izročila, avtorica skoraj 150 knjig in pedagoških priročnikov, hči Andreja Zlobca, jugoslovanskega oficirja in zapisovalca spominov, žena zdaj že pokojnega vrhunskega alpinista in strojnika Aleša Kunaverja, domoljubka, pripovedovalka, ženska, mati in babica sedmim vnukom, Ljubljančanka, čeprav ima posebno mesto v njenem srcu Kras … Kaj od vsega tega bi sama postavila na prvo mesto, izveste v oddaji Razkošje v glavi.

V pokoju marljiva zbirateljica slovenskega ljudskega izročila, prej pa profesorica angleščine, ki je verjela, da je učiteljstvo najlepši poklic na svetu

Učiteljstvo je najlepši poklic na svetu, ljudsko izročilo pa največja dota za prihodnost, je prepričana Dušica Kunaver. In pogovor z našo gostjo je res pravo razkošje, saj se v njem razkrivajo njena ljubezen do ljudskih pripovedk, legend in pesmi, njeno spoštovanje maternega jezika, poklicanost učiteljskega poklica in razumevanje otrok.

Dušice Kunaver se ne da nasloviti le z enim nazivom ali opisom. Je upokojena profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica in zapisovalka ljudskega izročila, avtorica skoraj 150 knjig in pedagoških priročnikov, hči Andreja Zlobca, jugoslovanskega oficirja in zapisovalca spominov, žena zdaj že pokojnega vrhunskega alpinista in strojnika Aleša Kunaverja, domoljubka, pripovedovalka, ženska, mati in babica sedmim vnukom, Ljubljančanka, čeprav ima posebno mesto v njenem srcu Kras … Kaj od vsega tega bi sama postavila na prvo mesto, izveste v oddaji Razkošje v glavi.