Evropa osebno

Evropa osebno

By RTVSLO – Val 202Society & Culture
Download on the App Store

Evropa osebno episodes

  • Nikoli ne pomislim na to, da bi še kdaj sedel v dirkalnik Formule 1
    Ralf Schumacher, brat najuspešnejšega voznika vseh časov Michaela Schumacherja, je po koncu svoje dirkaške kariere ostal v stiku z elitnim razredom motošporta kot strokovni televizijski komentator, veliko časa pa posveča tudi razvoju mladih voznikov. Z dirkanjem se ukvarjata tako njegov nečak Mick kot sin David. Ob tem ima Ralf tudi svojo restavracijo, iskanje dobrega vina pa ga je pripeljalo v Slovenijo.

    Ralfa Schumacherja je iskanje dobrega vina pripeljalo v Slovenijo. Zdaj se ukvarja z očetovstvom, svojo restavracijo in razvojem mladih voznikov

    Nekdanji voznik Formule 1 in brat najuspešnejšega voznika vseh časov Michaela Schumacherja po koncu svoje dirkaške kariere ostaja v stiku z elitnim razredom motošporta kot strokovni televizijski komentator, veliko časa pa posveča tudi razvoju mladih voznikov. Z dirkanjem se ukvarjata tako njegov nečak Mick kot sin David. Ob tem ima Ralf  tudi svojo restavracijo, iskanje dobrega vina pa ga je pripeljalo v Slovenijo.

    “Iskal sem dobro vino za svojo restavracijo, to pa me je pripeljalo v Slovenijo. Tu imate zelo dobro hrano, odlična vina in zelo lepo pokrajino.”

    Ralf Schumacher pravi, da kariere v Formuli 1 ne moreš načrtovati, da se to preprosto zgodi. O svoji karieri v elitnem razredu dirkaškega športa pa ni preveč zgovoren. Najbolj so mu v spominu ostali uspehi in nenehna potovanja.

    “Toliko časa je že minilo od konca moje kariere. Vse se je zgodilo tako hitro, potovali smo po vsem svetu. Takrat je bilo dovoljeno še testirati med sezono, tako da sem bil doma pravzaprav le 60 ali 62 dni na leto. Lepo je bilo, veliko lepih spominov imam, sploh, ko sem kdaj stal na zmagovalnem odru, tudi skupaj z Michaelom. Zaradi tega imam tudi nekaj lepih družinskih spominov. Zdaj pa se zdi, da je bilo to neko povsem drugo življenje.”

    Sedenja v bolidu Formule 1 ne pogreša. Novih izzivov pa mu nikakor ne manjka.

    12 min
  • Evrovizija kot naftni tanker
    Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.

    Norvežan Jon Ola Sand živi v Ženevi, je nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter v prvi vrsti izvršni nadzornik Evrovizije

    “Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija,” meni Jon Ola Sand.

     “Evrovizija je podobna naftnemu tankerju: potrebuje veliko časa, da se premakne, še več, da se obrne.”

    Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu je prepričan, da so javni mediji vitalni del demokracije in da brez njih Evropa danes ne bi bila taka, kot je. Jonova pot na čelo Evrovizije se je začela na glasbenih odrih: igral je bobne v najstniški glasbeni zasedbi, kar ga je nato vodilo do prve zaposlitve na norveški nacionalni televiziji, kjer je postal sodelavec v uredništvu glasbene oddaje.

    Ko je pred desetimi leti na Evroviziji v Moskvi zmagal Alexander Rybak, je Jon Ola do takrat večletni vodja norveške evrovizijske delegacije, postal izvršni producent 55. izbora Pesmi Evrovizije, nato pa še izvršni direktor festivala.

    “Evrovizija me je od nekdaj privlačila zaradi dogodka kot takega in zaradi zapletene, zelo zahtevne televizijske produkcije. To je ultimativen TV-šov in fantastičen dogodek za vsakega televizijca.”

    Javni medijski servis je besedna zveza, ki jo Jon Ola Sand pogosto uporablja. In javnemu radiu in televiziji daje prednost, ko z daljincem preklaplja med kanali. “Javni medijski servis je vitalni del demokracije. Vsaka država mora imeti močan, neodvisen in dober javni servis. Njegov namen ni ustvarjanje dobička ali polnjenje žepov lastnikov delnic. Tu je zato, da služi javnosti.”

    10 min
  • Toby Martin Applegate
    Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?

    Američan Toby Martin Applegate nima slovenskih korenin, a kot humanistični geograf že več kot dvajset let preučuje našo državo

    Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Čeprav že ne zna več prešteti, kolikokrat je že obiskal našo državo, je za Tobyja Martina Applegata slovenščina še vedno (pre)trd oreh.

    “Pa drugače imam sicer talent za jezike, znam malo japonsko, lahko pišem in berem nemško, študiral sem latinščino in grščino, zato me je mentorica poslala v Slovenijo. Ampak potem sem prišel sem in nisem razumel ničesar. Nekoč sem bil v Cerknem, pred tem pa v Ribnici in ko so me (v Cerknem) prosili, naj kaj povem, sem po ribniško zavil “ne vajm” namesto “ne vem” – kar jim je bilo strašno smešno. Ljudje govorijo zelo hitro, v narečjih in slengih, sploh v Ljubljani je najtežje slediti, na deželi je drugače, ljudje so bolj umirjeni.”

    Toby Martin Applegate je odraščal na ameriškem jugu. Imel je srečo, da je bil rojen v precej premožni družini in da mu je šlo dobro v šoli. Bil je tudi športnik in je prvi v družini diplomiral.

    “Ko sem diplomiral leta 1992, je bilo sredi recesije, slabo ekonomsko obdobje, dobil sem službo kot menedžer pri transportnem podjetju. To je bila edina služba, ki sem jo takrat lahko dobil. To je bilo v kraju Knoxville, v zvezni državi Tenesee, kjer je tudi sedež univerze. Po naključju sem tam spoznal slavno geografinjo profesorico Lyidio Mihelič Pulsipher, njena družina je iz Ribnice. Njen oče je emigriral v ZDA. Nekaj je videla v meni in postal sem njen študent. Sama je raziskovala predvsem Karibe, no, mene pa je vzpodbudila, da sem se lotil raziskovanja Slovenije.”

    V Sloveniji je bil tudi med migrantsko krizo leta 2015. Kot pravi, smo takrat kot dvomilijonska država naredili kar smo pač lahko. In čeprav noče obrekovati ZDA v tujini, je zgrožen nad tem, kar počne ameriška vlada na mehiški meji. Prepričan je, da so migracije neizbežen del človeške zgodovine in bodo tudi del njene prihodnosti.

    “Seveda, smo edini selitveni primati. Če pogledate velike opice: šimpanze, orangutane, gorile … njihov povprečni prostorski doseg je manj kot 400 kvadratnih kilometrov. Ne premaknejo se vse življenje. Pri ljudeh je nekaj drugače: mi se premaknemo, spremenimo se. Rečemo si: ‘tam je priložnost’ ali ‘to me bo prizadelo’ ali ‘tam ljubim nekoga’ ali ‘ker tu ljubim nekoga, bom ostal’ ali ‘tam je lepo, tu je grdo’. To imamo v sebi, ta mobilnost je tista, zaradi katere smo ljudje. Ker se premikamo, smo ljudje. Hkrati pa bomo kot ljudje vedno videli različnost in drugačnost drug v drugem.”

    Toliko skupnih stvari nas druži, pa vendar smo le redko sposobni pogledati na človeštvo, kot na eno samo raso. Toby Martin Applegate je prepričan, da bomo slej ko prej prerasli darvinistično načelo, da preživi najmočnejši. Kot družba bomo napredovali skozi medsebojno pomoč in solidarnost.

    17 min
  • Pavel Filgas
    Pavel Filgas je Čeh, ki živi na Slovaškem. Arhitekt, ki se ukvarja z slikarstvom, ulični umetnik, ki si je za svoj atelje izbral ulice Bratislave. Lahko bi ga označili za 'češkoslovanostalgika', saj ga je razpad skupne države Češkoslovaške zelo prizadel, čeprav je bil takrat še otrok. Ampak pravi, da je z državo tako kot z družino: bolje, da se starši ločijo in dobro razumejo, kot da vztrajajo v zakonu, polnem nesoglasij. O ulični umetnosti in kavi, arhitekturi in Plečniku, predvsem pa iz prve roke o razlikah med Čehi in Slovaki s Čehom, ki že 10 let živi na Slovaškem in  ima svoj ulični atelje na eni najbolj slikovitih in obiskanih ulic Bratislave, na Michalski v starem delu mesta.

    Pavel Filgas je arhitekt, ki se ukvarja z slikarstvom in umetnik, ki si je za svoj atelje izbral ulice Bratislave

    Pavel Filgas je Čeh, ki živi na Slovaškem. Lahko bi ga označili za ‘češkoslovaškega nostalgika’, saj ga je razpad skupne države zelo prizadel, čeprav je bil takrat še otrok. Vendar pravi, da je z državo tako kot z družino: bolje, da se starši ločijo in dobro razumejo, kot da bi vztrajali v zakonu, polnem nesoglasij.

    Svoj ulični atelje ima na eni najslikovitejših in najbolj obiskanih ulic Bratislave – na Michalski v starem delu mesta. Arhitektura je osrednji del njegovih slik ali bolje risb. Trenutni projekt pa je njegova lastna hiša:

    “To je dolgoročen projekt. Zdaj živim v Bratislavi, tu mi je všeč in ne načrtujem selitve kam drugam. Na vzhodu Češke, v rojstni vasi moje mame, obnavljam za tiste kraje tipično staro leseno hišo in ji želim dati modernejši pridih.”

    Pomemben del umetnosti Pavla Filgasa pa je tudi kava, ki jo obožuje, in to ne le kot napitek:

    “Zadnjih 5 let ustvarjam tudi s kavo in jo poskušam vnesti v svoje slike. Kavo, po navadi espresso, uporabljam za niansiranje, za ozadje. Po večini rišem Bratislavo, ki jo imam neizmerno rad. Moj priljubljeni motiv je Michalski stolp na koncu ulice, v središču mesta pa ulica, ki vodi do tja, kajti tu tudi ustvarjam in stanujem in jo imam res rad.”

    Tokratni gost Evrope osebno je omenil tudi Jožeta Plečnika, našega največjega arhitekta, ki je močno zaznamoval podobo Ljubljane in seveda Prage.

    “Plečnik je res prava povezava med Češko, Slovaško in Slovenijo. Že ko sem bil v srednji šoli in pozneje na fakulteti, smo se veliko, res veliko učili o njem in profesor Plečnik je močno zaznamoval arhitekturno podobo Prage. Zelo sem bil vesel, da sem lahko njegova dela preučeval tudi v Ljubljani, škoda, da ni česa podobnega, kot je promenada ob Ljubljanici, zasnoval tudi v Bratislavi. Tu pogrešam kaj takega.”

    15 min
  • Klasična glasba je največje darilo, ki ga je Evropa dala svetu
    Michael Frischenschlager prihaja iz znane glasbene družine z dolgo tradicijo. Študiral je violino, kompozicijo in muzikologijo na akademijah in univerzah v Salzburgu, Kölnu, na Dunaju in v Rimu. Po nekajletnem igranju v orkestrih na najvišji umetniški ravni je stopil v intenzivno, izključno koncertno obdobje, ko je kot solist in član komornih zasedb nastopal v skoraj vseh evropskih državah, v Severni Ameriki in Aziji.

    Michael Frischenschlager je priznani solist, komorni glasbenik in učitelj violine iz Salzburga

    Michael Frischenschlager prihaja iz znane glasbene družine z dolgo tradicijo. Študiral je violino, kompozicijo in muzikologijo na akademijah in univerzah v Salzburgu, Kölnu, na Dunaju in v Rimu. Po nekajletnem igranju v orkestrih na najvišji umetniški ravni je stopil v intenzivno, izključno koncertno obdobje, ko je kot solist in član komornih zasedb nastopal v skoraj vseh evropskih državah, v Severni Ameriki in Aziji. Potem pa se je njegova kariera glasbenika grobo končala.

    “Imel sem nesrečo v gorah in na violino ne morem več igrati. Na začetku pomladi sem padel v luknjo, ki je bila prekrita s snegom. Globoka je bila vsega dva metra, vendar padca nisem pričakoval. Huje sem si poškodoval hrbtenico, imel sem tri operacije, nekaj časa sem bil paraliziran.”

    Dobri dve leti je potreboval, da si je od šoka opomogel. Spoznal je, da se violini še vedno lahko posveča, pa čeprav ne z igranjem. Leta 1971 je na dunajski Univerzi za glasbo in odrsko umetnost v učilnico prvič stopil kot učitelj. Ustvaril je celotne generacije odličnih violinistov, tako da ni bilo nobeno presenečenje, ko so ga leta 1984 predlagali za predstojnika katedre za godala, osem let pozneje pa je začel še štiriletni mandat rektorja univerze. 

    “Skrbi me za prihodnost klasične glasbe. Danes na koncertu na Dunaju vidiš samo starejše ljudi, nobenega mladega ni in to v zibelki klasične glasbe. Kako je šele drugod po Evropi. Ta glasba, ta evropska glasba zadnjih petstotih let, je po mojem mnenju absolutno največje darilo, ki ga je Evropa dala svetu.”

    10 min
  • Jezik je ključ do bolj vključujočega sveta
    Thordis Elva Thorvaldsdottir je mlada islandska novinarka, pisateljica in javna govorka, ki predava o zelo resnih stvareh. Pri 16-ih je bila žrtev posilstva takratnega fanta, avstralskega študenta na izmenjavi v Reykjaviku. Skoraj desetletje je trajalo, da si je o zgodbi upala spregovoriti, s posiljevalcem pa sta se po še nekaj dodatnih letih dopisovanja celo srečala. Skupaj sta tudi nastopila na zelo odmevnem TED-talku. Thordis Elva danes živi na Švedskem, je poliglotka, svetu pa s svojimi predavanji posreduje sporočilo, ki je veliko bolj preprosto od njenega imena – nasilje nad ženskami še vedno obstaja.

    Thordis Elva Thorvaldsdottir je mlada islandska novinarka, pisateljica in javna govorka, ki predava o zelo resnih stvareh

    Thordis Elva Thorvaldsdottir ima na prvi pogled nenavadno ime, vendar imajo skoraj vsa islandska imena določen pomen, mnoge pomene lahko brez znanja etimologije tudi takoj razločiš.

    “Thordis pomeni boginja groma, nič manj kot to nisem. Elva pomeni reka, Thorvaldur pa je tisti, ki je zaščiten. Ime mi je torej: boginja groma, reka in hči tistega, ki je zaščiten.”

    Pri 16-ih je bila žrtev posilstva takratnega fanta, avstralskega študenta na izmenjavi v Reykjaviku. Skoraj desetletje je trajalo, da si je o zgodbi upala spregovoriti, s posiljevalcem pa sta se po še nekaj dodatnih letih dopisovanja celo srečala. Skupaj sta tudi nastopila na zelo odmevnem TED-talku.

    “Eden od stavkov iz mojega TED talka je postal viralen: Le nekaj bi lahko preprečilo posilstvo, pa to ni bilo moje krilo. To je bil moški, ki se je odločil, da me bo zlorabil. Tam leži odgovornost in pri tem ne smemo popuščati.”

    TED talk

    18 min
  • Strah pred “drugimi” je nevaren
    Jomo Kwame Sundaram oziroma Jomo, kot se rad predstavi, je eden najvidnejših malezijskih ekonomistov. Kot profesor je deloval na univerzah Yale in Harvard, bil je tudi visoki predstavnik pri Združenih narodih. Bori se proti revščini in za ekonomsko pravičnost za vse, predvsem pa opozarja, da so za krize v državah v razvoju pogosto krive napake razvitega sveta.

    Malezijski ekonomist in profesor Jomo Kwame Sundaram, borec za ekonomsko pravičnost za vse

    Jomo Kwame Sundaram oziroma Jomo, kot se rad predstavi, je eden najvidnejših malezijskih ekonomistov. Kot profesor je deloval na univerzah Yale in Harvard, bil je tudi visoki predstavnik pri Združenih narodih. Bori se proti revščini in za ekonomsko pravičnost za vse, predvsem pa opozarja, da so za krize v državah v razvoju pogosto krive napake razvitega sveta. Po njegovem mnenju je nova finančna kriza neizbežna.

    “Na žalost nisem optimist, ne vem pa, na kakšen način bomo do nje prišli. Po koncu krize je preprosto reči, da smo jo predvideli, nekateri se šalijo, da sem napovedal pet od zadnjih dveh kriz.” 

    V zadnjem času se na svojem blogu ukvarja tudi z begunsko krizo. Ljudje bodo vedno iskali možnosti za boljše življenje in se selili, v ciljnih državah pa na žalost nekateri prebivalstvu pripovedujejo zgodbice o tako imenovanih “drugih”.

    “Ustvarjanje strahov pred “drugimi” je zelo učinkovit in nevaren način politične mobilizacije, razlogov, da se skozi zgodovino ponavlja, pa je veliko.”

    10 min
  • Christopher Khan
    Že na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu bodo prvič za medalje tekmovali tudi rolkarji. Na najvišji ravni Slovenija nima prav veliko tekmovalcev. Ta hip je eden od dveh najopaznejših 22-letni Christopher Khan. Christopher Khan ne živi v Sloveniji, ampak v okolici Barcelone. Doma pretežno govorijo angleško, v vsakdanjem življenju mu prav prideta tudi španščina in katalonščina, slovenščino pa vadi pri babici in dedku v Gotovljah in med prijatelji na rolki. Ob tekmah, snemanju videov in vsakodnevnem uživanju na rolki kar tako poučuje angleščino v velikih podjetjih in arhitektom riše načrte za vse pogostejše rolkarske parke.

    Ob tekmah, snemanju videov in vsakodnevnem uživanju na rolki kar tako, poučuje angleščino v velikih podjetjih in arhitektom riše načrte za vse pogostejše rolkarske parke

    Že na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu bodo prvič za medalje tekmovali tudi rolkarji. Na najvišji ravni Slovenija nima prav veliko tekmovalcev. Ta hip je eden od dveh najopaznejših 22-letni Christopher Khan. Christopher Khan ne živi v Sloveniji, ampak v okolici Barcelone. Doma pretežno govorijo angleško, v vsakdanjem življenju mu prav prideta tudi španščina in katalonščina, slovenščino pa vadi pri babici in dedku v Gotovljah in med prijatelji na rolki. Ob tekmah, snemanju videov in vsakodnevnem uživanju na rolki kar tako poučuje angleščino v velikih podjetjih in arhitektom riše načrte za vse pogostejše rolkarske parke. Christopherja Khana boste spoznali v oddaji Evropa osebno ta ponedeljek na Valu 202.

    15 min
  • Dr. Seth Wilson
    Naravovarstveni biolog Dr. Seth Wilson je odraščal na vzhodni obali kake dve uri severno od New Yorka, v majhni državi Connecticut, ki je celo manjša od Slovenije, a prav tako poraščena z gozdovi, v katerih so tudi zveri, denimo ameriški črni medvedi, bobcati – po naše rdečerjavi risi in kojoti. Kot študent je prišel z vzhodne obale v ZDA v Montano, kjer je delal in si ustvaril družino. Kot strokovnjaka za preprečevanje konflliktov med ljudmi in velikimi zvermi so ga k sodelovanju povabili slovenski strokovnjaki in tako je bil zadnjih nekaj let del ekipe znanstvenikov pri projektu varovanja rjavega medveda Life DinAlp Bear in projekta Life Linx, pod pokroviteljstvom katerega bodo pri nas in na Hrvaškem naselili 14 risov iz Slovaške in Romunije.

    Dr.  Seth Wilson, naravovarstveni biolog iz Montane, je v Sloveniji pomagal ohranjati velike zveri

    “Risi so precej manj konfliktna vrsta kot medvedi ali volkovi. So samotarji, v velikem loku se izogibajo ljudem, domačih živali skorajda ne napadajo. So, kot rad rečem, skrivnostna bitja iz gozda.”

    Naravovarstveni biolog Dr. Seth Wilson je odraščal na vzhodni obali kake dve uri severno od New Yorka, v majhni državi Connecticut, ki je celo manjša od Slovenije, a prav tako poraščena z gozdovi, v katerih so tudi zveri, denimo ameriški črni medvedi, bobcati – po naše rdečerjavi risi in kojoti. Kot študent je prišel z vzhodne obale v ZDA v Montano, kjer je delal in si ustvaril družino.

    Kot strokovnjaka za preprečevanje konflliktov med ljudmi in velikimi zvermi so ga k sodelovanju  povabili slovenski strokovnjaki in tako je bil zadnjih nekaj let del ekipe znanstvenikov pri projektu varovanja rjavega medveda Life DinAlp Bear in projekta Life Linx, pod pokroviteljstvom katerega bodo pri nas in na Hrvaškem naselili 14 risov iz Slovaške in Romunije.

    “Na prvem mestu slovenskim kolegom zavidam naraven laboratorij, ki jim je v Sloveniji na voljo. Izjemno všeč mi je nesebična izmenjava podatkov med znanstveniki pri vas, tega v ZDA ni, vsaj ne v takem obsegu. Nihče ljubosumno ne skriva podatkov, ne delijo pa si jih le med različnimi ustanovami, ampak tudi s kolegi iz drugih držav.”

    Njegove izkušnje iz Montane, kjer jim je uspelo za 90 odstotkov zmanjšati število konfliktov med medvedi in ljudmi, je poskušal prenesti tudi v Slovenijo.

    “Moje delo ni prepričevanje ljudi, ki sobivajo z medvedom, naj imajo radi medvede.  Želim le vzpostaviti zaupanje in spoštljiv odnos med strokovnjaki in lokalnimi prebivalci, ki morajo skupaj najti ustrezne rešitve za različne težave. Le v sodelovanju lahko dolgoročno ohranimo divje zveri.”

     

    15 min
  • Markus Imhoof
    Markus Imhoof je Švicar, ki že leta živi med Italijo in Nemčijo, Berlinom in Milanom. Pred leti je širšo javnost nase opozoril s filmom Več kot med, ki še vedno velja za najuspešnejši švicarski film. Po zgodbi o čebelah, ta je pred kratkim dobila nadaljevanje v istoimenski knjigi, se je lotil še ene teme, povezane s svetovno ekonomijo. Dokumentarni film Eldorado se začne na ladjah italijanske operacije Mare nostrum med prebežniki, ki iščejo svoj eldorado v Evropi, a se stara celina izkaže za vse prej kot to. Švicarski režiser in scenarist Markus Imhoof, ki pravi, da je ob tem, kar dela, nekaj mesecev preživeti v gledališču z Mozartom ali Verdijem dobro za dušo, se je na eni od svojih poti med Milanom in Berlinom ustavil v Evropi osebno.
    15 min

About Evropa osebno

From the publisher's feed

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

More shows like Evropa osebno

Lahko noč, otroci! by RTVSLO – Prvi

Lahko noč, otroci!

14 Listeners

Radio GA - GA by RTVSLO – Prvi

Radio GA - GA

11 Listeners

Nedeljski gost by RTVSLO – Val 202

Nedeljski gost

3 Listeners

Zapisi iz močvirja by RTVSLO – Val 202

Zapisi iz močvirja

1 Listeners

Petkova centrifuga by RTVSLO – Val 202

Petkova centrifuga

5 Listeners

Frekvenca X by RTVSLO – Val 202

Frekvenca X

11 Listeners

18. vzporednik by RTVSLO – Val 202

18. vzporednik

2 Listeners

Dogodki in odmevi by RTVSLO – Prvi

Dogodki in odmevi

3 Listeners

Odbita do bita by RTVSLO – Val 202

Odbita do bita

10 Listeners

Globalna vas by RTVSLO – Val 202

Globalna vas

9 Listeners

Številke by RTVSLO - MMC

Številke

4 Listeners

Vroči mikrofon by RTVSLO – Val 202

Vroči mikrofon

4 Listeners

Studio ob 17.00 by RTVSLO – Prvi

Studio ob 17.00

5 Listeners

Glasovi svetov by RTVSLO – Ars

Glasovi svetov

1 Listeners

Intelekta by RTVSLO – Prvi

Intelekta

3 Listeners

Slovencem po svetu by RTVSLO – Prvi

Slovencem po svetu

0 Listeners

Zgodbe by RTVSLO – Val 202

Zgodbe

1 Listeners

Jezikanje by RTVSLO – Val 202

Jezikanje

2 Listeners

Intervju - Radio by RTVSLO – Prvi

Intervju - Radio

2 Listeners

Drugi pogled by RTVSLO – Prvi

Drugi pogled

0 Listeners

Fejmiči by Žan Papič

Fejmiči

9 Listeners

Ob osmih by RTVSLO – Prvi

Ob osmih

3 Listeners