Pripoved o minulih letih je najstarejše ohranjeno besedilo, ki govori o srednjeveški zgodovini vzhodnoslovanskega prostora. Najbrž nič kaj presenetljivo, se na preteklost, popisano v tej kroniki, danes sklicujejo tako ruski kakor beloruski in ukrajinski nacionalisti in si jo skušajo prisvojiti za potrebe današnjega geopolitičnega trenutka. V tej luči se z vso ostrino postavlja vprašanje, ali je Kijevska Rusija, najstarejša vzhodnoslovanska državna tvorba, katere nastanek popisuje prav Pripoved o minulih letih, pravzaprav predhodnica Rusije ali Ukrajine. Toda kronisti, ki so v 12. stoletju pisali Pripoved o minulih letih, si seveda niso belil las s takimi vprašanji. Zanimale so jih čisto druge stvari. Kaj torej izvemo o preteklosti prostora med Karpati in Volgo, med Črnim in Baltskim morjem, če je ne beremo skozi nacionalistično izkrivljena očala? – Odgovor na to vprašanje smo v tokratnih Glasovih svetov. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Blaž Podlesnik, predavatelj na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, Aljaž Glaser, ki je Pripoved o minulih letih prevedel v slovenščino, in zgodovinar Simon Malmemvall, ki je slovenski izdaji te kronike pripisal spremno študijo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Zdi se, da je množičen prihod beguncev v Evropo sprožil pri ljudeh skrajne odzive. Na eni strani strah, sovražnost in odpor, na drugi pa sočutje, ljubezen in pripravljenost pomagati. Zato bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov iskali izvore altruizma. Od kod izvira altruistično vedenje, kako pomembna je zanj empatija, kaj se dogaja v naših možganih, kako pomemben je altruizem za družbo in za preživetje človeške vrste? Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: nevrolog Zvezdan Pirtošek, sociologinja Srna Mandić in psihologa Andreja Avsec ter Robert Masten.

V tokratni oddaji, ki jo enkrat na mesec pripravljamo Radio TRST A, slovenski program ORF v Celovcu in Program Ars v Ljubljani, soočamo izkušnje in izzive vzdržnega pridelovanja hrane. Dolgoročna strateška opredelitev lokalne samooskrbe s hrano v dokumentih EU v treh državnih okoljih ljudi postavlja pred različne izzive. O tem z gosti: Peter Krištof, glavni koordinator čezmejnega sodelovanja s Slovenijo v Koroški kmetijski in gozdarski zbornici, Štefan Dežman, član Združenja ekoloških kmetov Gorenjske, Franc Šolar, svetovalec za ekološko kmetijstvo s KGZ Kranj, Franc Fabec, predsednik Kmečke zveze, sekcije tržaške trgovinske zbornice, in Sergij Stancich, ki se je z družino pred dobrim desetletjem iz Trsta preselil v bližino Komna in se tam začel ukvarjati z biodinamičnim kmetijstvom. Povezuje Goran Tenze.

V Parizu se bo v petek zaključila podnebna konferenca Združenih narodov, ki bo po pričakovanjih vendarle prinesla dogovor na svetovni ravni glede konkretnih korakov pri reševanju krize, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Znanstveniki nas sicer o resnosti le-teh opozarjajo že desetletja, toda šele prav v zadnjem času njihove posledice vse bolj jasno čutimo tudi na svoji koži. Vprašanje pa je, kako učinkovit bo dejansko podnebni dogovor. V knjigi To vse spremeni: kapitalizem proti podnebju kanadska avtorica Naomi Klein postavi tezo, da učinkovitemu odzivu na podnebne spremembe na poti stoji globalni kapitalizem, ki zaradi svoje potrebe po nenehni rasti ni zainteresiran za dejansko spopadanje s podnebnimi spremembami. O naši skupni podnebni prihodnosti smo se pred začetkom Pariške konference pogovarjali z ekonomistom Bogomirjem Kovačem, klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in s filozofom Luko Omladičem.

Foto: Jay Mantri, CC0

Bližnjevzhodni konflikt si bomo ogledali iz perspektive nekdanjega novinarja, diplomata in avtorja več knjig, Zlatka Dizdarevića, ki se že 35 let ukvarja z razmerami na Bližnjem vzhodu. Bil je dopisnik sarajevskega Oslobođenja iz Egipta, Sirije in Jordanije, pozneje pa tudi bosanski veleposlanik v državah na tem območju. O tem, v čigavem imenu se vojskujejo današnje vojne, kdo stoji v ozadju in kako se nam mednarodna ureditev naglo spreminja pred očmi, se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.

Foto: Heinrich-Böll-Stiftung, Flickr

Od Valentina Vodnika pa tako rekoč do včeraj, ko so še ustvarjali Ivan Minatti, Tone Pavček in Kajetan Kovič, smo na Slovenskem vselej imeli pesnike, ki so znali z nekaj dobro merjenimi verzi vzburkati misli in čustva najširših krogov bralk in bralcev. Prešeren nas je, denimo, pretresel s spoznanjem, da je življenje ječa in čas v nji rabelj hudi; z Župančičem smo lahkih nog hodili po zemlji naši in pili nje prelesti; s pomočjo Kosovela smo iznenada razumeli, da je zlato pravzaprav gnoj in gnoj zlato; s Kajuhom smo neskončno nežno odlomili en sam, bel in dehteč češnjev cvet; ob Pavčku smo teži krvave zgodovine navkljub uvideli, da je dejansko vsak človek zase svet, čuden, svetal in lep; no, Minatti pa nam je čisto preprosto položil na srce, da nekoga pač moramo imeti radi. Tako torej naši starejši mojstri. Kaj pa danes? – V slovenskem jeziku ta hip sicer ustvarja lepo število avtoric in avtorjev, pa vendar se zdi, da njihova besedila ne najdejo prav zlahka svoje poti med bralke in bralce. Koliko ljudi pravzaprav nosi s seboj kak verz Mete Kušar ali Miklavža Komelja (če si pomagamo z letošnjima prejemnikoma Veronikine oziroma Jenkove nagrade, to je, naših osrednjih priznanj za poezijo)? Je torej sodobna pesniška produkcija namenjena kvečjemu peščici poznavalcev, sladokuscev in zanesenjakov, medtem ko naj ključne gradnike, s pomočjo katerih lahko slovensko govoreča skupnost oblikuje svoj kulturni imaginarij, svojo simbolno linguo franco, priskrbi kaka druga umetnostna ali celo neumetnostna praksa? – Odgovore na to vprašanje smo iskali v tokratnih Glasovih svetov. Pri tem nam so nam bili v pomoč naši gostje - urednik in prevajalec Aleš Berger, pesnica in soorganizatorka projekta Mlade Rime Veronika Dintinjana, literarni kritik in urednik revije Mentor Aljoša Harlamov ter literarna znanstvenica, predavateljica na ljubljanski Filozofska fakulteti, dr. Irena Novak Popov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Wikimedia Commons

PROMOCIJA SLOVENSKE KULTURE ZUNAJ DRŽAVE

V tokratni oddaji, enkrat na mesec jo pripravljamo Radio TRST A, slovenski program ORF v Celovcu in Program Ars v Ljubljani govorimo o pomenu medkulturnega sodelovanja na narodnostno mešanem območju, in o promociji slovenske kulture tam, kjer sobivata dva naroda. Beseda bo tekla tudi o promociji slovenskega jezika in kulture preko književnosti in o tem, kako so lahko literarni prevajalci povezovalci različnih kulturnih in jezikovnih stvarnosti. Gosta v Trstu sta Igor Tuta, deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in Veronika Brecelj, profesorica na Liceju »France Prešeren« v Trstu in literarna prevajalka, v Celovcu pa Janko Malle, poslovodja Slovenske prosvetne zveze in Hanzi Filipič, glavni urednik Mohorjeve založbe v Celovcu. Gostja Programa Ars pa je Barbara Koželj-Podlogar, kulturni ataše na Veleposlaništvu RS v Avstriji in vodja SKICA, slovenskega kulturnega centra na Dunaju. Iz tržaškega studia pogovor povezuje Ines Škabar.

Slovensko sociološko društvo obeležuje 50-letnico delovanja. Ta jubilej je primerna priložnost za pogled v preteklost in oceno zdajšnjega stanja ter tudi razmislek o tem, kakšna naj bo vloga sociologije v družbi v prihodnje. Sociologija je bila vodilna družboslovna znanost, saj je ne le raziskovala družbene fenomene, temveč je v družbo tudi dejavno posegala. Rezultati socioloških raziskav niso le pokazali na probleme, temveč so bili pogosto osnova za spremembe, za odpravljanje težav in ustvarjanje boljše družbe, pravičnejšega sveta. Je to še vedno vloga sociologije kot znanosti? Ali se sociologi in sociologinje ukvarjajo z aktualnimi in relevantnimi spremembami v družbi? Kakšna naj bo vloga sociologije v 21-em stoletju? O vsem tem se je Urška Henigman pogovarjala s predsednico Slovenskega sociološkega društva doktorico Milico Antić Gaber in raziskovalko doktorico Bojano Lobe.

Foto: Mehran Heidarzadeh/flickr

Kljubujejo izjemno nizkim temperaturam, suši, radioaktivnemu sevanju in visokim koncentracijam soli. Ne le bakterije, viruse in druge enostavne oblike življenja; zdaj raziskovalci v okoljih z ekstremnimi življenjskimi pogoji odkrivajo tudi nekatere vrste gliv, ki jih uvrščamo med kompleksnejše organizme. Njihov življenjski prostor so ledeniki in rudniki soli, najdemo jih v notranjosti poškodovanega jedrskega reaktorja v Černobilu, naselile so zapuščeno vesoljsko postajo Mir. Prav zato je tudi med biologi veliko pozornost vzbudilo nedavno Nasino odkritje o obstoju tekoče slane vode na Marsu, kar bi lahko pomenilo, da je na rdečem planetu tudi življenje. Morda prav v obliki gliv!? Tudi o tem bosta v oddaji Glasovi svetov razmišljala doc. dr. Cene Gostinčar z Biotehniške fakultete v Ljubljani in prof. dr. Martin Grube z Inštituta za preučevanje rastlin Univerze v Gradcu. Z obema strokovnjakoma, ki raziskujeta življenje gliv v ekstremnih okoljih, se je pogovarjal Iztok Konc.

Foto: “Gliva iz rodu Aureobasidium, ki med drugim živi v ledeniškem ledu, Sečoveljskih solinah, hišnem prahu in v pomivalnih strojih, našli pa so jo tudi v stenah černobilskega reaktorja.” (Cene Gostinčar)

Nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Si-Cert praznuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti so posneli dokumentarni film #hekerji.si, ki se poda v globine slovenske hekerske scene in razkriva, kdo so, zakaj vdirajo v tuje računalnike in kako so se stvari spremenile v minulih dveh desetletjih. O slovenskih hekerjih in dokumentarnem filmu #hekerji.si se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z vodjo Si-Certa Gorazdom Božičem in režiserjem filma Blažem Završnikom. Pripravlja Urška Henigman.