V torek, 14. julija je Pluton, nekdanji deveti planet našega osončja, dobil prvega obiskovalca z Zemlje. Sonda Nova obzorja se mu je približala na zgolj 12 500 km in ves dan intenzivno zbirala podatke o tem oddaljenem svetu. Zgodovinski obisk tako zaključuje prvo veliko obdobje raziskovanja našega osončja, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo prek Plutona in njegovih lun izvedeli tudi marsikaj o nastanku osončja. Preden pa bodo zbrane podatke lahko preučili, bodo pretekli še meseci, tudi zato ker prek takih razdalj potujejo podatki izredno počasi. Toda pričakovanja so velika. O tem, kaj vse lahko razkrije tak bežen obisk Plutona, smo se pred velikim srečanjem s pritlikavim planetom pogovarjali z astronomoma prof. dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Primožem Kajdičem z Instituta za geofiziko na Mehiški nacionalni univerzi. Oddajo Glasovi svetov je pripravila Nina Slaček. V torek je Pluton, nekdanji deveti planet našega osončja, dobil prvega obiskovalca z Zemlje. Sonda Nova obzorja se mu je približala na zgolj 12 500 km in ves dan intenzivno zbirala podatke o tem oddaljenem svetu. Zgodovinski obisk tako zaključuje prvo veliko obdobje raziskovanja našega osončja, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo prek Plutona in njegovih lun izvedeli tudi marsikaj o nastanku osončja. Preden pa bodo zbrane podatke lahko preučili, bodo pretekli še meseci, tudi zato ker prek takih razdalj potujejo podatki izredno počasi. Toda pričakovanja so velika. O tem, kaj vse lahko razkrije tak bežen obisk Plutona, smo se pred velikim srečanjem s pritlikavim planetom pogovarjali z astronomoma prof. dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Primožem Kajdičem z Instituta za geofiziko na Mehiški nacionalni univerzi.

Foto:Nasa

V iskanju odgovorov o smislu in pomenu življenja vedno več ljudi spregovori tudi o svojih obsmrtnih in posmrtnih doživetjih. »To, eno in edino zemeljsko življenje, ni vse, kar življenje oziroma vesolje premore,« je zapisal dr. Eben Alexander – nevrokirurg, ki se je zaradi nenadne bolezni znašel v globoki komi. Vse, kar je v tem času videl in doživel zunaj svojega telesa, je spremenilo njegov pogled na življenje in smrt. Vrsto let smo priča dokumentarnim oddajam, v katerih predstavljajo njegove poglede, Alexandrove knjige pa so prevedene tudi v slovenski jezik. Kaj je bistvo fenomena Eben Alexander, bomo v tokratni oddaji Glasovi svetov razmišljali s specialistko paliativne medicine Urško Lunder in specialistom nevrologom Zvezdanom Pirtoškom. Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Nicole Quevillon/ Flickr, cc

Najnovejše znanstvene raziskave potrjujejo, da smo stopili v šesto obdobje velikega izumiranja. To pomeni, da rastlinske in živalske vrste izumirajo tudi do stokrat hitreje kot v vmesnih obdobjih. Kljub nadvse skrb zbujajočim napovedim, kaj to pomeni za človeka, se do opozoril vedemo, kot da nas niti najmanj ne zadevajo. Med drugim se celo zdi, da bomo prav na hitro zapravili tudi sredstva, ki nam omogočajo spremljanje sprememb v okolju in ki so jih zbirali rodovi raziskovalcev. Zbirke naravoslovnih muzejev po svetu in pri nas namreč naglo propadajo. S tem izgubljamo edini arhiv, posvečen okolju, ki se hitro spreminja. O tej problematiki se bomo v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali s prof. dr. Borisom Kryštufkom iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Foto: Thomas Quine/Flickr, CC

Kaj se je pravzaprav dogajalo na Slovenskem med drugo svetovno vojno? Kaj so v imenu prihodnosti slovenskega naroda, v imenu ljubezni do domovine, v imenu temeljnih človečanskih idealov med leti 1941 in 1945 storili partizani in kaj domobranci? To so vprašanja, ki tudi sedemdeset let pozneje pomembno razgibavajo javno debato pri nas. In čeprav so se v tem kontekstu k besedi priglasili številni, od samih udeležencev svetovne vojne in državljanskega spopada, prek nekaterih naših najuglednejših javnih intelektualcev do več tisoč anonimnih komentatorjev na spletnih forumih, vendarle ni videti, da bi se bili v dobrega četrt stoletja, kolikor se o tej problematiki pogovarjamo brez cenzure, vsi skupaj kam premaknili. Kaj lahko se celo zazdi, da se po vseh izrečenih besedah in po vsem prelitem črnilu Slovenci pravzaprav razumemo slabše, kakor smo se na samem začetku te diskusije. Zato se menda lahko vprašamo, kaj pravzaprav storiti s to travmo, da ne bo več zastrupljala naše sedanjosti, da ne bo več paralizirala naše pripravljenosti za soočenje s prihodnostjo, vse to pa, seveda, tako, da ne bi obenem bili nespoštljivi do vseh tistih, ki so med vojno in po njej izgubili svoja življenja? – To vprašanje smo ob sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne pretresali v Studiu ob 17ih na Prvem programu Radia Slovenija, no, na dan, ko praznujemo slovensko osamosvojitev, pa smo tej debati ponovno prisluhnili še na Arsu, v kontekstu oddaje Glasovi svetov. Zagatno problematiko so nam na nov način pomagali osvetliti mlajši ljudje, mlajši intelektualci, ki so od bržčas najbolj travmatičnega obdobja naše zgodovine oddaljeni kaki dve generaciji in torej o slovenski izkušnji druge svetovne vojne lahko govorijo brez pretirane jeze ali vneme. Pred mikrofonom smo tako gostili esejista in novinarja, Matica Kocijančiča, pa filozofa, Gregorja Modra, pesnico, literarno kritičarko in publicistko, Katjo Perat, ter doktorja Roka Svetliča, raziskovalca na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru.

»V tridesetih letih preteklega stoletja sta predstavnika dveh zelo različnih polov slovenske politike – dr. Anton Korošec in Edvard Kardelj – prišla do enake ugotovitve, da bo država Slovencev privlačna za zamejce samo, če bodo v njej polno in zadovoljni zaživeli matični Slovenci sami,« je zapisal zgodovinar dr. Janez Stergar. Koliko zamejci danes čutijo Slovenijo kot matično domovino in koliko Slovenija čuti zamejce kot del enotnega kulturnega prostora? O tem v Glasovih svetov, ki jih pripravljamo v skupni mesečni oddaji programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu.

Nekoč statusni simbol, danes navzoč v večini gospodinjstev. Govor je o porcelanu, ki je najzahtevnejša in najdragocenejša zvrst keramike. Njegova zgodovina je predvsem zgodovina vzhodnoazijskega porcelana, saj so ga tam odkrili in izdelovali. Njegov nastanek je sicer zavit v tančico skrivnosti in v zvezi z njim lahko govorimo celo o enem zgodnejših primerov industrijskega vohunstva. Zanimivo je tudi, da kljub zelo bogati tradiciji oblikovanja keramike nobena od številnih delavnic na ozemlju današnje Slovenije ni izdelovala porcelana. S tematiko porcelana se ukvarja aktualna razstava Belo zlato v Narodnem muzeju Slovenije. Tina Lamovšek se je za oddajo Glasovi svetov z avtorico razstave dr. Matejo Kos sprehodila po razstavi o porcelanu, s katerim je povezanih kar nekaj znanih in neznanih legend, ki vključujejo tako beneškega trgovca in raziskovalca Marca Pola ter strup. Vabljeni k poslušanju.

Foto: Tina Lamovšek

Tokratne Glasove svetov smo oddajali v živo iz Muzeja arhitekture in oblikovanja. Ob razstavi Marko Turk Homo Faber smo se z gosti: direktorjem MAO Matevžem Čelikom, kustosinjo Špelo Šubic in oblikovalcem zvočnih prostorov Boštjanom Perovškom v našem "terenskem studiu" posvetili mojstru in pesniku sodobne oblike, kot ga je poimenoval Marijan Zlobec. Pred oddajo pa smo se pogovarjali tudi z Juliet Kinchin iz Muzeja moderne umetnosti v New Yorku, dolgoletno dopisnico Radia Slovenija Ireno Majce in inženirjem elektrotehnike Nikolajem Simičem. Oddajo je pripravila Barbara B. Drnovšek.

Foto: Dragan Arrigler

Utemeljitelj modernističnega romana Marcel Proust je v Swannovem svetu zapisal: »In tedaj se mi je nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki ga je teta Leone ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico dobro jutro, vselej pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« Vsakdo ima kakšno magdalenico, ki ga povede v drug prostor in čas. Spomnimo se kuhinje stare mame, v kateri smo jedli v belo kavo namočen kruh; vrveža ljudi na vroč poletni večer, ko smo se sladkali s sladkorno peno, ali brezskrbnih počitniških dni, ko smo bosonogi hodili po makadamu in lizali sladoledno lučko z okusom mandarine. Ni le okus tisti, ki nas lahko popelje v preteklost, tudi vonj, sluh, vid in dotik nam lahko prikličejo neprostovoljne spomine. Znanstveniki pojav imenujejo kar Proustov učinek. Zanimiv fenomen bomo raziskovali v tokratni oddaji, po poteh od čutilnih celic do hipokampusa v možganih so nas popeljali gosti dr. Ksenija Cankar, dr. Maja Bresijanac in dr. Simon Brezovar. Oddajo je pripravila Urška Henigman.

foto: flickr

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.

Obdobje od konca druge svetovne vojne pa do sredine šestdesetih let je zaznamovalo veliko število rojstev – rodila se je tako imenovana baby-boom generacija. Za nekatere najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Za druge generacija, ki se je uprla obstoječim družbenim normam in se borila za pravičnost, enakost in svobodo za vse. Kaj so si izborili? Kakšen svet zapuščajo potomcem? O baby-boomerjih, njihovem življenju in idejah v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: AkRockefeller/ Flickr, cc