Gluhi in naglušni so bili v zgodovini obremenjeni s številnimi predsodki. Stari Grki so verjeli, da se človek ne more izobraziti, če ne sliši, zato so jih imeli za nezmožne in manjvredne. Ljudje pa so kljub temu našli načine za komunikacijo in v 17. stoletju so bile izdane prve knjige o jeziku in abecedi gluhih, nastal pa je tudi znakovni jezik. V razvitem svetu so danes pravice gluhih in naglušnih tudi zakonsko urejene. Komunikacija pa je pogosto otežena, izključeni so iz družbe, zato je pomembno, da o gluhoti, predvsem pa naglušnosti odkrito spregovorimo in poudarjamo preventivo. Odstotek naglušnih v svetu namreč narašča. V Sloveniji je približno 5500 ljudi vključenih v Zvezo društev gluhih in naglušnih, čeprav je naglušnih veliko več, saj kar 70 tisoč ljudi uporablja slušne aparate. O tem, kakšen je bil odnos do gluhote v preteklosti, s kakšnimi težavami se ljudje s to tako imenovano nevidno telesno okvaro danes ukvarjajo v vsakdanjem življenju in kakšne so sodobne oblike zdravljenja, bo govor v oddaji Glasovi svetov. Barbara Belehar Drnovšekse je pogovarjala s podpredsednico Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Darjo Pajk, s študentko Fakultete za medicino v Ljubljani Katarino Javornik, z vodjo avdiološke dejavnosti na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, doc. dr. Sabo Battelino, in s predstojnico Inštituta za zgodovino medicine, prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec.

Foto: Flickr

Najstarejši spomeniki judovske književnosti – knjige Stare zaveze – so seveda napisani v hebrejščini, ki je skozi dolga stoletja ostala liturgični jezik najrazličnejših judovskih skupnosti – od New Yorka do Buhare. No, v čisto vsakdanjem življenju pa Judje hebrejščine večinoma niso govorili, ampak so med seboj komunicirali v aramejščini, grščini, jidišu, ladinu, tatu, jevanitu in številnih drugih jezikih. Od ustanovitve Izraela se, najbrž prav nič presenetljivo, ti jeziki vse bolj umikajo tako imenovani novi hebrejščini, ki velja za enega stebrov judovske identitete v novi državi. Mi pa smo v tokratnih Glasovih svetov pozornost namenili pisani paleti jezikov, v katerih so Judje v zadnjih treh tisočletjih ustvarjali svojo dolgo in bogato zgodovino. Gost pred mikrofonom je bil zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Vsak zagon podjetja potrebuje kapital. Če se je finančna pomoč včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za je skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je pravilneje množicanje ali množično financiranje in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravlja Tina Lamovšek. Govorila je s soustanoviteljem in vodjo iniciative Slovenia Crowdfunding Lukom Piškoričem in digitalnim strategom Vukom Čosićem, pri pogovoru pa so se ji pridružili tudi Slovenci, ki so z uspešno kampanjo na Kickstarterju zbrali več finančnih sredstev kot predvideno: avtor produkta Kefirko Marko Borko, oblikovalec totema Zen Egg Gašper Premože in Janez Tratar z blagovno znamko lesenih koles Tratar Bikes.

Foto: Scott Beale (Flickr.com)

Maks Fabiani (1865-1962), arhitekt, urbanist in svetovljan – kaj zapuščina drugega najbolj znanega slovenskega arhitekta (poleg Plečnika) pomeni danes v Sloveniji, Italiji in Avstriji? O tem izzivu v mesečni skupni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu razmišljajo arhitekt, urbanist in podžupan v Ljubljani Janez Koželj, krajinski arhitekt Vladimir Vremec in arhitekt dr. Marko Korošic v Trstu, ter konzervator zvezne dežele Koroške Gorazd Živkovič v Celovcu. Oddajo je vodil Goran Tenze.

Vir fotografije: www.mladinska.com

V letu 2015 nič novega – konflikt med Izraelci in Palestinci se nadaljuje že 68. leto. In v takih okoliščinah je kaj lahko pozabiti, da je nekoč, še pred nekaj stoletji velika večina vseh Judov mirno živela in pogosto tudi cvetela – ne v Evropi, ampak na južnih in vzhodnih obalah Sredozemlja pa v Mezopotamiji ter dlje proti vzhodu, v Perziji, Afganistanu in srednji Aziji. V islamskem svetu, torej. Kako so ti Judje živeli in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi po ustanovitvi Izraela leta 1948, preverjamo v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom bo zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.

Harmonika je bržkone eden osrednjih simbolov slovenstva. A za razliko od Triglava, Prešerna ali potice mnenja Slovenk in Slovencev o njej niso enoglasno pozitivna. Nekateri so slej ko prej prepričani, da predstavlja vse, kar je v naši kulturni tradiciji nepoboljšljivo šentflorjanskega, spet drugi pa, nasprotno, v zvokih, ki prihajajo iz raztegnjene harmonike, slišijo glas tistega žlahtnega konservatizma, ki je Slovencem sploh omogočil prestati vihre neprijazne zgodovine. In prav ta protislovja, ki se ob instrumentu zgoščajo, je v knjigi Harmonika za Butalce, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Beletrina, popisal in premislil Bratko Bibič, naš legendarni harmonikar, mednarodno uveljavljen skladatelj in vokalist, ki velja za enega začetnikov tako imenovanih glasb sveta v sedemdesetih letih in za predhodnika eksperimentalnih avantgard newyorške nove glasbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj vse glasbenik pravzaprav vzame nase, ko v roke vzame harmoniko ... Z Bratkom Bibičem se ej pogovarjal Goran Dekleva.

V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov - pa naj bodo to filmi v primeru televizije ali kinematografov, glasba v primeru radia, enako velja za e-knjige v primeru založnikov. Nedavno predstavljena raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo, ugotavlja, da na Amazonu in v njegovih podružnicah kupuje približno petnajst odstotkov slovenskih kupcev knjig. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji že lahko čutimo. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je letos januarja dokončno zaprla svoja vrata. V ponovitvi oddaje Prvega programa Intelekta bodo povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev in vplivom Amazona iskali: digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco, ki je omenjeno raziskavo tudi izvedla, Samo Rugelj in lastnik Behemota ter danes vodja Modrijanove knjigarne v Škofji Loki Dejan Ivandić. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.

foto: Flickr/kun530

Še preden je bila na pomlad leta 1948 ustanovljena država Izrael, so evropski Judje razvili več političnih programov, s katerimi so nekako od 18. stoletja oziroma časa razsvetljenstva dalje odgovarjali tako na globoko zakoreninjene antisemitske predsodke svoje okolice kakor na vznik modernih nacionalizmov na stari celini. V tokratnih Glasovih svetov pa preverjamo, kateri so bili ti programi, kako so se med seboj razlikovali in zakaj je med njimi navsezadnje prevladal tisti, ki je terjal ustanovitev samostojne judovske države v Sveti deželi. Gost oddaje je zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se pogovarja Goran Dekleva.

Pot, ki je peljala od prvih, razmeroma preprostih upodobitev Jezusa v najstarejših rimskih katakombah do veličastja mozaikov v carigrajski Hagii Sophii, je bila dolga približno tri stoletja in pol. In prav to pot smo skušali prehoditi v božičnih Glasovih svetov. Tako smo se spraševali, kako se je v počasnem teku let izpopolnjevala likovna govorica zgodnje krščanske umetnosti in kako se je obenem stopnjevala njena teološka kompleksnost. Zanimalo nas je tudi, kaj se je v krščanskem likovnem ustvarjanju spremenilo, ko so preganjanja naposled prenehala in je krščanstvo postalo državna religija rimskega cesarstva. Pri vsem tem nam je bil v pomoč mag. Jošt Snoj, akademski slikar in duhovnik, ki je zgodnjo krščansko umetnost študiral na papeški univerzi v Rimu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.

V tokratni oddaji, ki jo program Ars enkrat mesečno pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, bo v ospredju praznovanje, oziroma šege in navade, ki so značilne za zamejstvo v zimskem obdobju. Spraševali se bomo o njihovi vlogi, koliko jih je preživelo do danes in kakšne so osrednje značilnosti kulinarike na tem območju. Oddajo pripravlja Marko Rozman.