Haruki Murakami velja za enega pomembnejših sodobnih japonskih pisateljev. Mednarodni uspeh je dosegel z deli, kot so Norveški gozd, Ljubi moj Sputnik, Kafka na obali, 1Q84 in Kronika ptiča navijalca. Ta roman je pred kratkim izšel pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Iztoka Ilca. Murakami je najbolj prevajani sodobni japonski avtor, tudi v slovenščino. Z japonsko književnostjo smo se sicer začeli seznanjati v 60-ih letih prejšnjega stoletja. V oddaji Glasovi svetov Barbara Belehar Drnovšek gosti prevajalca Iztoka Ilca in dr. Jonathana Dila, poznavalca Murakamijevega opusa z univerze Keio v Tokiu.

Foto: Flickr

V tokratni izobraževalni oddaji Glasovi svetov se sprašujemo, ali so morski psi res sovražen obraz morja. Dojemanje te stare živalske vrste, ki je v morjih plavala že pred več kot 400 milijoni let, je namreč pogosto obremenjeno s predsodki, ki nam jih še utrjuje popularna kultura. Letošnje poletje je naplavilo Sharknado 2, film, v katerem ne manjka domislic glede okrutnosti teh plenilcev. Mistifikacija belega morskega volka pa naj bi se začela s Spielbergovim Žrelom v 70-ih letih prejšnjega stoletja, pravi biolog prof. Lovrenc Lipej. Napadi morskih psov so sicer v naravi izjemno redki, populacija počasi izumira. Ker so pomemben del morskega ekosistema, morski biologi opozarjajo, da jih je nujno treba zaščiti. Pred mikrofon je Barbara B. Drnovšek ob prof. dr. Lovrencu Lipeju povabila še kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča in filmofila, ustvarjalca stripov in publicista Zorana Smiljaniča.

Foto: Flickr

Ob iskanju vzrokov za nekatere najbolj razširjene bolezni sodobnega časa so strokovnjaki pod drobnogled vzeli beljakovino gluten, ki je prisotna v pšenici in nekaterih drugih žitih. Poznano je, kako gluten povzroča celikajo, zdaj pa raziskovalci odkrivajo še druge posledice alergije oziroma preobčutljivosti nanj. Vedno glasneje pa opozarjajo tudi na povezavo med glutenom in nevrološkimi obolenji. Tako je dr. David Perlmutter iz Združenih držav prepričan, da gluten iz pšenice, ogljikovi hidrati in enostavni sladkorji povzročajo Alzheimerjevo bolezen, depresijo, anksioznost.

Svoje poglede na učinke glutena bodo v oddaji Glasovi svetov predstavili zdravnik in publicist James Hamblin iz Washingtona, biologinja Darja Kocjan Ačko in pediater Rok Orel iz Ljubljane ter nevrolog Martin Rakuša iz Maribora. Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc.

Foto: Cat Dancing/ Flickr, cc

Slovenija je bila še pred svojo osamosvojitvijo leta 1991 kot del nekdanje Jugoslavije dom znanstvenikov, ki so izkazovali zanimanje za vesoljsko raziskovanje. Čeprav naša nekdanja skupna država ni bila nikoli neposredno povezana z odkrivanjem vesolja, pa je prav pisanje o tej tematiki laični javnosti približalo ta prostor zunaj zemeljske atmosfere. Zasluge za to imata predvsem dva človeka: fizik dr. Lavo Čermelj, ki je v poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja napisal dve knjigi o vesoljski tematiki. Poleg številnih člankov o vesolju in znanosti pa se je izkazal tudi kot dolgoletni urednik publikacije o naravoslovju, imenovani Proteus. Drugo ime, vredno omembe, pa je prav tako fizik, dr. Vladimir Ribarič. Med 60-imi in poznimi 80-imi leti prejšnjega stoletja je izdal tri knjige o vesoljskem raziskovanju in vojaškem vesolju. Priljubljeno slovensko mesečno revijo Življenje in tehnika je obogatil s številnimi članki, povezanimi z vesoljem, tehnologijo in znanostjo. Številni starejši poslušalci pa bi glas Ribariča prepoznali kot komentatorja pristanka Apolla 11 na Luni.

O popularizaciji vesoljske znanosti in raziskovanja v prejšnjem stoletju na slovenskih tleh sta novinarki Tini Lamovšek za oddajo Glasovi svetov povedala predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo ter redni član in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko Miloš Krmelj in direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal.