Judje v zgodovini slovenskega prostora večidel niso igrali pomembnejše vloge, saj jih je habsburški cesar Maksimilijan I. leta 1496 ukazal izgnati s Koroške in Štajerske, leta 1515 pa še s Kranjske. Posledično so v naslednjih stoletjih Judje na Slovenskem predstavljali pomembnejši del prebivalstva le še v Prekmurju ter na Tržaškem in Goriškem. Toda prav ti, primorski Judje so bistveno pripomogli k razvoju Trsta v eno največjih, gospodarsko in kulturno najpomembnejših evropskih pristanišč. Po drugi plati pa so bili tržaški Judje v svetovnem merilu tudi eni glavnih pobudnikov tako imenovanega judovskega razsvetljenstva, intelektualnega projekta, ki je korenito reformiral in moderniziral starodavne judovske verske, filozofske in kulturne tradicije oziroma običaje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov pod drobnogled vzeli zgodovino Judov Trsta in Gorice. Pri tem nam je bil v pomoč zgodovinar in antropolog, gotovo eden naših najboljših poznavalcev judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.

Pretresi smo, kako veliko in pomembno je založništvo v zamejstvu in predstavili glavne težave, s katerimi se ta srečuje. Oddajo, ki je potekala v živo s 30. slovenskega knjižnega sejma, pripravljamo enkrat mesečno skupaj s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A. Gostje so bili Nadia Roncelli, Alina Carli in Hanzi Filipič, oddajo pa je pripravil Gregor Podlogar.

V oddaji Glasovi svetov se bomo posvetili Minki Skaberne, pobudnici ustanovitve prve slovenske knjižnice za slepe in voditeljice prepisovanja knjig iz črnega tiska v Braillov točkopis. Zavedala se je, da družba slepe in slabovidne, ki imajo drugačno življenje od videčih, zapostavlja, zato je bila dejavna na številnih področjih: ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo prostovoljk in pouk slepih, skrbela za Braillovo knjižnico v Ljubljani in za Dom slepih v Škofji Loki, ki je bil ustanovljen ob njeni pomoči. Življenjsko pot Minke Skaberne nam bodo približali predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Tomaž Wraber, Aleksandra Serše, Dušan Sterle iz knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Petra Svoljšak.

Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih Ljubljana

Mineva 120 let odkar je genialni švicarsko francoski zdravnik in mikrobiolog Alexandre Yersin odkril bakterijo, ki povzroča kugo. Ta je za večino pravzaprav bolezen srednjega veka in s tem preteklosti, a temu še zdaleč ni tako. Epidemija sredi 14. stoletja je sicer pokosila tretjino takratnega evropskega prebivalstva. To je na stari celini povzročilo tudi vrsto religioznih, družbenih in gospodarskih pretresov. Kasnejši izbruhi epidemije v zgodovini niso bili tako katastrofalni. Čeprav danes o kugi veliko vemo, pa svetovna zdravstvena organizacija vsako leto poroča o novih primerih. V oddaji Glasovi svetov Barbara Belehar Drnovšek gosti znanstveno sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Katarino Keber in predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Miroslava Petrovca.

Foto: Flickr

Probiotiki so bakterije, ki koristno vplivajo na zdravje. O njihovi moči bomo z domačimi in tujimi strokovnjaki spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Bob Blaylock/ WikimediaCommons, cc

Nekateri laktobacili imajo dokazano probiotično delovanje.

Hvalnica norosti Erazma Rotterdamskega velja za eno ključnih besedil, ki nam jih je zapustila renesansa. Brez nje si malodane ni mogoče predstavljati tektonskih premikov, ki so v šestnajstem in sedemnajstem stoletju pretresli evropsko filozofijo, literaturo in teologijo. Zakaj jo strokovnjaki označujejo za delo, ki je sicer napovedalo reformacijo, a je Luther vendarle ni maral kaj prida, zakaj se je ob njenem prebiranju tedanji papež Leon X. samo sladko smejal in zakaj je po njej vredno poseči še danes, pa smo pred večerno premierno uprizoritvijo Hvalnice norosti v Radijski igri preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

V tokratni skupni oddaji, ki jo program Ars enkrat na mesec pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, je bilo v ospredju gledališče. Z gosti smo govorili o njegovem spreminjajočem se poslanstvu, kako je sooblikovalo in kako še vedno sooblikuje slovensko kulturno življenje v zamejstvu in tudi znotraj meja Slovenije, pa tudi, kako je gledališče v zamejstvu vpeto v širši lokalni prostor in kakšno vlogo lahko ima pri povezovanju kultur. Lotili smo se tudi razmerja med vzgojno-izobraževalno in umetniško vlogo gledališča, ki deluje v tako posebnem kontekstu, kot je kontekst zamejske Slovenije.

Če ste radi na tekočem s trendi, potem gotovo veste, da se je včeraj v slovenski prestolnici začel teden mode, ki bo do nedelje na kupu zbral vse ljubitelje mode. Okoli piste se bodo zbrali različni profili ljudi, ki prihajajo iz te industrije: od manekenk, modnih oblikovalcev do posameznikov, ki so svojo prepoznavnost pridobili s pomočjo modnih blogov. In če smo si še pred leti težko predstavljali, da bi modni blog lahko bil prava služba, dandanes ni tako nenavadno, da si modni navdušenec prek spletnega mesta ustvari uspešno kariero, ki temelji na njegovi priljubljenosti med bralci, oboževalci in – kar je najpomembnejše - strankami. Poenostavljeno, modni blogi so postali kokoši, ki posameznikom nesejo zlata jajca v vrednosti tudi milijonskih zneskov. Kako jim to uspeva? Kakšen položaj imajo v slovenskem kibernetskem prostoru? O poklicu modnega blogarja se je za oddajo Glasovi svetov Tina Lamovšek pogovarjala z modno oblikovalko Sanjo Grcić, diplomiranim novinarjem, raziskovalcem blogosfere, tehnološkim navdušencem in sourednikom portala e-demokracija Domnom Savičem, strokovnjakom za trženjem dr. Mirom Klinejem, dr. Dejanom Verčičem s Centra za marketing in odnose z javnostjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter modnim blogarjem in soustanoviteljem podjetja Fohr Card, ki z naročninami povezuje blagovne znamke z blogi, Jamesom Nordom.

Foto: Jason Hargrove (Flickr)

Britanski igralec, komedijant in glasbenik. Vsi ti samostalniki označujejo Richarda Henryja Sellersa, bolj znanega pod imenom Peter Sellers. A večje in težje vprašanje je, kdo je v resnici sploh bil, saj, kot boste lahko slišali v oddajo Glasovi svetov, niti sam ni našel svojega pravega karakterja. Svoje imitatorske sposobnosti je najprej ponudil le prek slišnega medija v vrsti radijskih oddaj The Goons. Pozneje je navduševal tudi s svojo celostno pojavo na velikem platnu, ena njegovih opaznejših vlog, tudi za slovenske gledalce, pa je upodobitev inšpektorja Clouseauja v filmih o Rožnatem panterju. Tina Lamovšek in njena sogovornika – izredni profesor za področje zgodovine in teorije filma na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo v Ljubljani Igor Koršič ter igralec, voditelj in imitator Jure Godler – vas vabijo, da se v današnji oddaji prepustite Petru Sellersu, ki je na obraze številnih ljudi sicer privabljal nasmeh, sebi pa tega ni mogel storiti.

Foto: classic_film (Flickr)

Ko doc. dr. Mojca Matičič opisuje zdravljenje okužbe s hepatitisom C, govori o revoluciji, zgodovinskem preboju, o epohalnem odkritju. Nova zdravila so namreč omogočila, da je danes hepatitis C popolnoma ozdravljiv. Podrobneje o tem in o velikem dosežku slovenskih strokovnjakov pa v današnji oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Mattia Belletti/ Flickr, cc

Najpogosteje se hepatitis C prenaša z okuženo krvjo.