Evropa osebno

Evropa osebno

By RTVSLO – Val 202Society & Culture
Download on the App Store

Evropa osebno episodes

  • Filip Kotsambouikidis
    Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.

    Rodil se je očetu Grku in mami Švedinji. Odraščal je na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal. Študiral je gradbeništvo, a na koncu postal novinar. Ko potuje, ga moti, da ga ljudje sprejemajo kot švedskega ambasadorja. Filip Kotsambouikidis je kot dopisnik švedskega javnega radia pred kratkim obiskal tudi Slovenijo. V Evropi osebno pove več tudi o "švedskem" reševanju epidemije.

    17 min
  • Martina Zakocs
    Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
    12 min
  • Gabriela-Mihaela Buzoianu
    Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.

    Buzoianujeva, rojena v Bukarešti, pravi, da naj bi bila Slovenija po prvotnih načrtih le kratka alineja v njenem življenjepisu. V Ljubljano je prišla na trimesečno prakso, potem pa dobila redno zaposlitev v logističnem podjetju in tu je že dobro petletko. Všeč so ji naše gore in kolesarjem naklonjeno okolje. Prijatelj ji je podaril svoje staro kolo in od takrat ves čas kolesari.

    "Kolesariš lahko tudi v večjih mestih, ampak je to veliko bolj nevarno. Pa tudi nasploh se mi zdi tukaj varno. Včasih seveda ukradejo kako kolo, ampak nikoli mi ni bilo neprijetno ponoči sami hoditi po mestu. Rahlo nenavadno je, da ni nikjer nikogar, a nikoli se nisem počutila neprijetno."

    11 min
  • Annie Millan-Gračner
    Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.

    Venezuelka, ki zdaj že dve leti in pol živi v Sloveniji. Stara je 30 let, pri nas pa je našla ljubezen svojega življenja. Spoznala sta se prek igranja spletnih iger. Najprej sta imela razmerje na daljavo, potem jo je obiskal v Venezueli in ugotovila sta, da je to tisto pravo.

    Prvotni načrt je bil, da Annie v domovini dokonča še vsaj podoktorski študij medicine. A je bilo to neizvedljivo. Takrat je delala na zasebni zdravstveni kliniki in mesečno zaslužila šest dolarjev, kar ne bi bilo dovolj niti za študijske knjige.

    "Seveda ne bi mogla vpisati nadaljevanja študija, ker to stane. Poleg tega pa je bilo tudi samo delo depresivno. Veste, jaz strokovno predpišem, kakšno naj bo zdravljenje. Predpišem zdravila, ampak to obstaja samo na papirju. Ljudje si teh zdravil ne morejo privoščiti. Predpisovala sem zdravila, ljudje pa so samo hodili, brez zdravil. Dokler na koncu niso več hodili, ker jih ni bilo več."

     

    Kot zdravnica je delala v bolnišnici in kliniki. Brez dveh služb v Venezueli nimaš dovolj za hrano in za življenje. Moraš biti kar mojster preživetja in hkrati kreativnega računovodstva. Običajno se težko izide brez pomoči sorodnikov iz tujine. Zdaj tudi sama poskuša po najboljših močeh pomagati domačim s kakim evrom. Mama je upokojenka s tremi dolarji pokojnine, oče pa priznan pediater, ki bi tudi že moral uživati pokojnino.

    "Želim si, da bi bila ekonomsko bolj stabilna. Potem bi našla način, kako jim spet priskrbeti potne liste, da bi lahko spet potovali. Končno bi se lahko spet videli. Trenutno domov ne morem, vsaj dokler imam venezuelsko državljanstvo. Ljudje so presenečeni, ko jim povem, da sem odšla, čeprav sem imela službo. Odšla sem kot zdravnica, ki jo sistem potrebuje. Oblasti nočejo, da inženirji, zdravniki in pravniki zapuščajo državo. Pravzaprav je ne smejo. Edini način za odhod je, da ti nekako uspe 'oditi na počitnice'."

     

    Annie prihaja iz (pred nekaj leti) precej dobro situirane družine, govori več jezikov, tri leta je živela celo v Kanadi, v Quebecu. Kdaj se je torej sistem v Venezueli zlomil, da njen oče, priznani doktor, danes zasluži le šest evrov na mesec?

    "Sistem se je sesul med 2008 in 2010. Takrat je denar postal samo papir. Rekla bi, da so govorili o socializmu, uvajali so pa komunizem po kubanskem vzoru. Moj oče je moral prodati hišo, ki smo jo imeli na Floridi. Ne da si je nismo mogli več privoščiti, privoščiti si nismo mogli več niti poti do Floride. Zadnji denar od prodaje je porabil za mojo diplomo."

     

    Tudi na prigovarjanje staršev je odšla v popolnoma neznan svet. Slovenijo. Tukaj si zdaj ustvarja življenje.

    "Rekla sta, naj grem. Čim prej, naj ne ostanem. Da me tam ne čaka nič dobrega. Takrat sem sicer še upala, da pretiravata in da se bo stvar slej ko prej izboljšala. Pa se nič ne izboljšuje, še slabša se."

    19 min
  • Raimo Summanen
    Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.

    Poudarja, da živimo v času izjemno hitrega razvoja, tudi v športu. Zase sicer pravi, da je praktičen človek, a teorija in praksa se morata po njegovih besedah prepletati. Ceni tudi predano znanje.

    "Tiho znanje, ta izraz mi je zelo všeč, to je znanje naših starih staršev. Znanje, ki je prestalo preizkus časa. Takšni nasveti so po navadi bolj koristni kot drugi. Čas je pogosto tisti, ki pove, ali je nekaj prav ali narobe. To nas uči zgodovina."

     

    Zadnjih 12 let v poletnih mesecih skrbi za pripravo finskih igralcev, ki igrajo bodisi v ligi NHL, ruski ali pa elitni finski ligi. Tudi za hokejski podmladek je po njegovem mnenju pomembno, da ima na voljo ledeno ploskev vse mesece v letu.

    "Treningi so kakovostnejši, razmere so boljše. Predvsem pa je več ledu, tudi poleti. To je eden ključev Finske zgodbe o uspehu. Iz športa, ki ga lahko treniraš 8 mesecev, smo naredili šport, ki ga lahko treniraš celo leto."

     

    Poudarja, da imajo tudi igralci vrhunskega kova svoje pomanjkljivosti.

    "V vseh najboljših igralcih lahko najdeš šibke točke, a njihova prednost je, da znajo odlično igrati kljub svojim pomanjkljivostim. Najboljši igralci niso popolni, ampak jih to ne ustavi. In to se mi zdi najboljše sporočilo za otroke, za vse. Nikoli ne smeš razmišljati, da moraš biti popoln."

    14 min
  • Rosi Grillmair
    Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.

    Skoraj smo že pozabili, da sta tako umetnost kot umetna inteligenca nenaravni tvorbi. Še posebej zato, ker človek samega sebe samopašno izvzema iz naravnega sveta in si na ta način utrjuje zmotno prepričanje, da je nekaj več. Mlada avstrijska umetnica Rosi Grillmair v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava predvsem omejenost človeške domišljije, saj na tem področju še nismo prišli dlje od posnemanja in preslikavanja najboljših lastnosti enega in drugega: vrhunski roboti morajo v gibih in podobi čimbolj spominjati na človeka, človeška zmotljivost pa se naslaja nad nezgrešljivostjo umetne inteligence.

    Prihaja iz Linza, kjer je študirala multimedijske umetnosti, nato pa delala kot umetniška sodelavka v muzeju in po raznih festivalih. Obisk Slovenije se je zgodil po poldrugem letu premora. Zelo jo veseli, da bo lahko tukaj in da bo lahko uresničila nov projekt, pri katerem se ukvarja z umetno inteligenco in roboti ter njihovim sobivanjem s človekom. Dve festivalski obdobji je preživela v Frankfurtu, študirala je v Milanu.

    "Eno leto sem preživela tudi v Iranu kot umetnica in knjižničarka v teheranski nemški knjižnici. Prav zanimivo pa je spoznavati sosednjo Slovenijo, saj imamo podobno zgodovino, pa vendarle tako različno. Kot pravi nek tajski rek ­– vse isto, pa tako različno. Določene stvari  so popolnoma drugačne, tudi tam, kjer človek misli, da je vse enako in znano, miselni vzorci pa so povsem nasprotni."

     

    Umetna inteligenca jo zanima bolj iz filozofskih razlogov. Zakaj se človek vseskozi sprašuje kdo je in od kod prihaja in zakaj je tako poseben, da ga nobena druga stvar ne more dohajati.

    "Vse skušamo nekako počlovečiti, vsak računalnik ali aparat. V stroje projiciramo čustva, da bi bolje shajali z njimi. Tako si umetno inteligenco prilagajamo sebi. Ampak če dobro premislimo, gre za novo infrastrukturo. To pač ni človek, temveč svetovna baza podatkov, vseobsegajoča inteligenca, ki povečini izvira iz interneta."

     

    Rosi Grillmair je sicer letošnja prva Ljudmilina rezidentka in bo ta četrtek v razstavišču Osmo/za, torej v 8. nadstropju stolpnice na Slovenski 54 na Bavarskem dvoru v Ljubljani,  predstavila svoj interaktivni rezidenčni projekt .

    "Cela razstava bo eno samo umetniško delo! To je igriva pot s sedmimi postajami. Cilj sprehoda je bolje razumeti, kako aplikacije in telefonske storitve delujejo. Poleg tega skušamo spotoma obiskovalca tudi spremeniti v nekakšnega robota. Predstavljajte si, da ste vi aparat oz. aplikacija na pametnem telefonu, in kako potem komunicirate z ljudmi. Vse je interaktivno, veliko je povezovanja, ne samo med ljudmi, ampak tudi med vami in vašim telefonom."

    12 min
  • Marina Martensson
    Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.

    Marina Martensson je na slovensko Obalo, s katere izvira njena družina po mamini strani, prišla le na trimesečno pustolovščino, ki pa zdaj traja že sedem let. Pred prihodom v Izolo je živela v Stockholmu in tam ustvarjala kot glasbenica, v Sloveniji pa glasbenih načrtov ni imela. A zasukalo se je popolnoma drugače.

    "V Slovenijo, v Izolo sem prišla z dvema kovčkoma in kitaro. Niti v najbolj nori fantaziji si nisem predstavljala, da bom v Sloveniji delovala kot glasbenica. V mojem takratnem univerzumu ni bilo tega cilja, kitaro pa sem imela, ker je v bistvu podaljšek moje roke, moj delovni pripomoček."

     

    Svetovni splet Marino predstavlja kot  slovensko-švedsko pevko in kitaristko, ki se je rodila na jugu Švedske in odraščala na švedskem podeželju. Glede na to, da je v Sloveniji zdaj sedem let, verjetno švedske korenine še vedno prevladujejo.

    "Kamor koli grem, imam še vedno očeta Šveda in mamo Slovenko, torej sem 'pol pol', če bi odgovorila preprosto. Čeprav moram dodati, da se v Sloveniji počutim bolj doma."

     

    Marina Martensson skupaj s sestro Emilijo, ki je zdaj džezovska glasbenica v Angliji, poje že od otroštva. Starši, ki so imeli gostišče na švedskem podeželju, so bližnji hlev spremenili v džezovski klub, da sta lahko hčerki tam spoznavali glasbenike in nastopali že pri dvanajstih. Z maminimi koreninami sta ju takrat povezovali predvsem imeni.

    "Mama nama je obema s sestro dala imeni, ki sta povezani z njenimi koreninami. Sestra Emilia je dobila ime po babici, noni, jaz pa po izolskem hotelu Marina. Pripovedovala je zgodbe o tem majhnem ribiškem mestecu s hotelom Marina. Dodala je še ime Donna, ki me povezuje z italijanskimi koreninami – v bistvu sem Donna Marina."

     

    Pri nas jo je prvi pod svoje pokroviteljstvo vzel Mef, s katerim sta predelala švedsko narodno, najljubšo pesem njene mame. In nastala je Pot domov, po kateri je Marina pri nas najbolj znana.

    "Mef je napisal besedilo in vanj vstavil besedico murva, drevo torej, ki je stalo pred dedkovo hišo v Sočergi, pa omenil Sveti Kvirik, pokopališče v Sočergi, tako da je vse skupaj postalo zame zelo osebno. Na vajah sem velikokrat jokala in lahko si predstavljate nervozo pred prvim nastopom, ki sva ga imela z Mefom na nacionalni televiziji. Ded, ki je bil takrat že hudo bolan, je nastop gledal na Švedskem na slovenski televiziji. Šestnajst dni pozneje je umrl, mama pa mi je pripovedovala, da je v tem času pesem poslušal po petkrat, šestkrat na dan. Pesem je torej za našo družino zelo posebna in hvaležni smo Mefu, da jo je ustvaril, skupaj z mano in za nas."

     

    Marina Martensson ta hip čas preživlja na Štajerskem, zato je spregovorila tudi o razlikah med Slovenci in Švedi, med Primorci in Štajerci, pa tudi o zahtevni slovenščini.

    "Sama sem že sedem let v Sloveniji in se še vedno mučim z jezikom. Je pa res, da sem poseben primer. V Britanski glasbeni šoli učim v slovenščini, imam veliko prijateljev iz tujine, s katerimi govorim angleško. Angleščina je v bistvu tu moj prvi jezik, slovenščina pa drugi. In povzroča mi kar nekaj glavobolov, hodim na vaje, trudim se. Ampak slovenščina je res zahteven jezik, sploh če nisi pri učenju 150-odstotno."

    15 min
  • Ukaleq Slettemark
    Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.

    Ukaleq Slettemark je bila rojena v Nuuku, to je največje mesto na Grenlandiji. Na celotnem otoku živi le nekaj več kot 50 tisoč ljudi, ampak življenje tam je zelo podobno življenju v drugih mestih in državah.

    "Ljudje mislijo, da na Grenlandiji nimamo avtomobilov, cest in stavb. Toda Nuuk je precej moderno mesto z 18 tisoč prebivalci, ki ima vse, kar imajo takšna mesta drugod po svetu. Drži pa, da so ljudje tam bolj povezani z naravo. Hodijo v gore, veliko je lovcev in ribičev. Skoraj vsi ljudje imajo čolne, ker lahko med mesti bolj kot ne potuješ le s čolnom ali letalom."

     

    Večji del otroštva je preživela na Norveškem. Z biatlonom sta se ukvarjala že njena starša, sama pa zdaj prodira med najboljše. Nekdanja mladinska svetovna prvakinja je to sezono debitirala v svetovnem pokalu, na Pokljuki pa je prvič nastopila na članskem svetovnem biatlonskem prvenstvu. Na Grenlandiji ni najboljših pogojev za trening biatlona, zato trenutno živi na Norveškem. Že celo življenje pa se rada čim več vrača domov, in tudi druge kaj nauči o tem lepem otoku.

    "Ljudje ne vedo veliko o Grenlandiji. Mnogi mislijo, da živimo v šotorih ali iglujih in lovimo s harpunami. S tistimi, ki mislijo te stvari, se rada pošalim in jim povem kakšno majhno laž. Na primer v družini se šalimo, da živimo v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo. To je zelo zabavno, ampak glede na to, kako malo nekateri vedo, bi jih morala poučiti, kako je v resnici."

     

    Zaradi nenehnih potovanj po celem svetu od ranega otroštva je Ukaleq Slettemark poliglotinja.

    "Tekoče govorim dansko, norveško in angleško. Govorim tudi malce nemško, moje znanje grenlandščine pa žal ni najboljše. Če veliko potuješ jo hitro pozabiš, zelo težko pa se jo je naučiti."

     

    Ukaleq z veseljem pove nekaj besed v grenlandščini, in razloži, da ima skoraj vsako grenlandsko ime svoj pomen.

    "Moje ime, Ukaleq, pomeni arktična zajklja. Skoraj vsa grenlandska imena nekaj pomenijo. Ime mojega brata denimo pomeni majhna snežinka."

     

    Biatlonska kariera Ukaleq Slettemark se pri 19. letih šele zares začenja. Če bo uspešna, pa bodo ljudje zaradi nje o Grenlandiji vedeli več.

    15 min
  • Mahamed Al Burai
    Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.

    "Ni lahka odločitev pustiti vse za sabo in začeti z ničle. Ali celo iz minusa. Za Slovenijo sem slišal med potjo. Prišel sem prek Turčije, Grčije in naprej. Pot iz Palestine je trajala štiri, pet mesecev."

     

    Zdaj bi si tu rad ustvaril novo življenje. Po skoraj štirih desetletjih življenja v svoji deželi, v kateri je bil begunec, tako kot njegov dedek in oče. Podobna usoda čaka tudi njegova dva otroka, ki sta za zdaj z ženo še v Gazi. A si želi, da bi se mu kmalu pridružili v državi, ki se mu zdi varna, Sloveniji.

    "Velikokrat sem bil na robu. Denimo tik pred Solunom nas je z džipom peljal tihotapec ljudi. Začela nas je zasledovati policija, voznik se je ustrašil in začel divjati s 120, 130 kilometri na uro. V ovinku nas je vrglo s ceste, avto je začelo obračati in pri drugem obratu sem slišal, kako so se drobile njene kosti. Umrla je v nesreči."

     

    V Sloveniji sodeluje z Rdečim križem, kot prostovoljni bolničar pomaga oskrbovati ljubljanske brezdomce. Svojo bazo si je ustvaril v Rogu.

    "Sistem pomoči beguncem v Sloveniji deluje, dokler ne pride do trenutka, ko je treba ljudi integrirati. Ko sem prišel sem, seveda nisem poznal nikogar. Hkrati sem vedel, da se moram vključiti v družbo. Rog so bila moja vrata v skupnost. Tam sem se počutil dobrodošlega, spoznal sem veliko dobrih ljudi in tudi o slovenski kulturi sem se tam veliko naučil."

    17 min
  • Stefan Gunnarsson
    Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.

    "Mala" Islandija je leta 2016 na evropskem prvenstvu senzacionalno premagala "veliko" Anglijo v osmini finala in pokazala, da uspešnost nogometne reprezentance ni odvisna le od velikosti njene države. Islandski nogometaši so takrat postali hit, nogometna reprezentanca pa nepričakovan magnet za turiste. Islandski nogomet je postal zgodba o uspehu kljub temu, da ima Islandija šestkrat manj prebivalcev kot Slovenija, podnebje pa ni idealno za šport na prostem.

    Pred petimi leti nihče ni trkal na vrata nogometnega stadiona in spraševal, če si lahko ogleda, pravi Stefan Gunnarsson, ki je imel nalogo, da zanimanje za islandsko reprezentanco najbolj unovči. Pred tremi leti, preden je Islandija zaigrala na drugem velikem tekmovanju v zadnjem desetletju - na svetovnem prvenstvu v Rusiji - je postal šef marketinga na islandski nogometni zvezi.

    "Zdaj skušamo pridobiti tuje sponzorje. Domače smo vedno imeli, ampak islandska reprezentanca je zdaj postala mednarodno prepoznavna, zato iščemo večja tuja podjetja, ki bi bila pripravljena vlagati. Predstavljamo se kot nogometni 'outsider', kot večni 'outsider'."

     

    Ena od nalog, ki si jo je Gunnarsson zastavil, ko je prevzel trženje na nogometni zvezi, je bila izboljšati podobo in blagovno znamko izbrane vrste. Povlekel je pogumno potezo. Na reprezentančnih dresih so navadno grbi nacionalnih nogometnih zvez, a odločil se je, da bo islandska zveza imela dva grba. Eden je klasičen logotip, drug, nov pa je poseben, narejen za dres islandske reprezentance in za vse različne izdelke, ki jih je želela zveza prodati - od žogic in kozarčkov do šalov in kap. Na tem grbu so upodobljene glave štirih bitij - orla, bika, velikana in zmaja. To izhaja iz stare islandske sage o norveških osvajalcih, ki so skušali zavzeti otok, a niso uspeli, ker jih je z vsake strani napadlo eno od teh bitij. 

    "Kot komercialist sem bil zadovoljen, da takšna zgodba sedaj del 'mainstreama'. Thor in nordijska mitologija sta del Marvelovih filmov, Igra prestolov je bila izjemno priljubljena. Takšne stvari nam omogočajo, da bolje pripovedujemo zgodbe."

     

    Vse več nogometnih navdušencev danes navija za več ekip, ne zgolj za eno. To je fenomen, ki ga poznamo tudi v Sloveniji. To so 'porfteljski navijači'.

    "Portfeljskih navijačev je vse več. Še posebej mladi sedaj pogosto navijajo za tri ali štiri klube. Velikokrat v različnih športih. To smo želeli izkoristiti. Samo 350.000 nas je, svoje izdelke pa želimo prodati večjemu trgu. Iskali smo primere dobre prakse, denimo novozelandsko ragbijsko reprezentanco ali pa St. Pauli. To je nogometni klub v 2. nemški Bundesligi, ki nikoli ni blestel, ampak je zelo priljubljen. Njihov grb in logo lahko vidite povsod, ker imajo identiteto, ki se dotakne ljudi." 

    12 min

About Evropa osebno

From the publisher's feed

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

More shows like Evropa osebno

Lahko noč, otroci! by RTVSLO – Prvi

Lahko noč, otroci!

14 Listeners

Radio GA - GA by RTVSLO – Prvi

Radio GA - GA

11 Listeners

Nedeljski gost by RTVSLO – Val 202

Nedeljski gost

3 Listeners

Zapisi iz močvirja by RTVSLO – Val 202

Zapisi iz močvirja

1 Listeners

Petkova centrifuga by RTVSLO – Val 202

Petkova centrifuga

5 Listeners

Frekvenca X by RTVSLO – Val 202

Frekvenca X

11 Listeners

18. vzporednik by RTVSLO – Val 202

18. vzporednik

2 Listeners

Dogodki in odmevi by RTVSLO – Prvi

Dogodki in odmevi

3 Listeners

Odbita do bita by RTVSLO – Val 202

Odbita do bita

10 Listeners

Globalna vas by RTVSLO – Val 202

Globalna vas

9 Listeners

Številke by RTVSLO - MMC

Številke

4 Listeners

Vroči mikrofon by RTVSLO – Val 202

Vroči mikrofon

4 Listeners

Studio ob 17.00 by RTVSLO – Prvi

Studio ob 17.00

5 Listeners

Glasovi svetov by RTVSLO – Ars

Glasovi svetov

1 Listeners

Intelekta by RTVSLO – Prvi

Intelekta

3 Listeners

Slovencem po svetu by RTVSLO – Prvi

Slovencem po svetu

0 Listeners

Zgodbe by RTVSLO – Val 202

Zgodbe

1 Listeners

Jezikanje by RTVSLO – Val 202

Jezikanje

2 Listeners

Intervju - Radio by RTVSLO – Prvi

Intervju - Radio

2 Listeners

Drugi pogled by RTVSLO – Prvi

Drugi pogled

0 Listeners

Fejmiči by Žan Papič

Fejmiči

9 Listeners

Ob osmih by RTVSLO – Prvi

Ob osmih

3 Listeners