Evropa osebno

Evropa osebno

By RTVSLO – Val 202Society & Culture
Download on the App Store

Evropa osebno episodes

  • Fawzi Abder Rahim
    75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?

    Arabska poezija ni na vsakodnevnem meniju niti naših najbolj vnetih uživalcev poezije. Letošnja izvedba Kulturne ambasade Palestine, vsakoletnega dogodka, ki skuša Slovencem približati Palestino in tamkajšnje aktualne razmere, je prejšnji teden poskrbela tudi za to. Na uvodni razstavi z naslovom AL ARD – ZEMLJA je razstavljene vezenine, fotografije in slike na odprtju popestril tudi pesnik Fawzi Abder Rahim. Z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, saj sta se spoznala v njegovih študentskih letih, nedavno pa sta v samozaložbi izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom Do kdaj?.

    Danes 75-letni pesnik se je rodil še v Palestini takoj po koncu druge svetovne vojne, tako da je le nekaj let starejši od države Izrael. Simboli stalnosti, trdoživosti in potrpljenja, kot so skala, korenine in oljke, pa tudi neminljivo hrepenenje po miru in svobodi, so neizogibna stalnica Rahimove poezije. Njegova mladostniška zgodba pa sploh za tiste čase ni bila prav nič posebna. Leta 1969 je zamenjal knjigo, hrano in obleko in zapustil svojo domovino.

    "Imel sem željo, da bi študiral, in dobil sem možnost priti v Jugoslavijo. Moja smer študija se je izvajala v Sloveniji, za katero niti nisem natanko vedel, kje leži. Poslali so nas na tečaj jezika, velika je bila tudi vremenska sprememba, pa hrana. Ampak naše telo je narejeno za to, da se navaja na nove reči."

     

    Po šolanju se je zaposlil kot inženir v radgonskem Elradu, pozneje pa svoje znanje predajal kot učitelj za praktični pouk na mariborski srednji šoli za elektrotehniko. Druga ljubezen pa je palestinska poezija, ki jo Slovenci zelo slabo poznamo.

    "Jezik je precej drugačen. Ker je žena velika ljubiteljica literature, se trudiva skupaj. Zamislim si pesem, potem pa jo skupaj prevajava. Jaz povem po arabsko in pojasnim bistvo, da bi bil prevod čim boljši. V svoji poeziji izražam ljubezen do človeštva, življenja v miru in svobode brez zatiranja. To je moj pogled na življenje in ljudi."

    15 min
  • Bojan Tokič
    Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.

    Skoraj 40-letni namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je za Slovenijo nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, v Londonu leta 2012 in v Riu de Janeiru leta 2016. Odpravlja se na najbolj nenavadne, kjer bo izvedba tekmovanj igrala pingpong z epidemijo. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.

    "Bil sem presenečen. V preteklosti sem si želel te časti, a zdaj sem to popolnoma odmislil. Vemo, kakšne športnike imamo v Sloveniji, šampione, ki bodo tudi v Tokiu. Sploh nisem pomislil, da sem v ožjem krogu izbora. Zahvala gre Olimpijskemu komiteju Slovenije, ki je prepoznal vrednote moje kariere."

     

    Čeprav je bil oče namiznoteniški trener, je Bojan Tokić kot otrok kdaj pogledal tudi k drugim bolj donosnim športom, denimo nogometu.

    "Želja je bila prisotna. Kot otroci v Bosni smo se veliko podili po nogometnih igriščih. Mojemu očetu, ki je tudi trener namiznega tenisa, gre zahvala, da me je pripeljal v ta šport. Ne vem, kako bi se vse skupaj zvrstilo, če bi se zares podal v nogomet. Kljub trdemu delu mora biti za uspeh tudi kanček talenta. Stvari so se v namiznem tenisu poklopile."

    16 min
  • Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah
    Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.

    Marija Šestak se je pred 42 leti rodila v Kragujevcu z dekliškim priimkom Martinović. Zaradi očeta, ki je bil nogometaš in nogometni trener, je prva leta preživela v Združenih državah Amerike in Kanadi, ob vrnitvi pa se je kmalu začela ukvarjati s športom.

    "Nekoč, med šolskimi počitnicami, sem zjutraj odšla na plavanje, s plavanja na tenis, popoldne pa na atletiko. Starši so bili v nekem trenutku zaskrbljeni, da je to nekoliko preveč. In res je bilo preveč. Zato so mi postavili ultimat, da se odločim za eno stvar. In priznati moram, da sem v tistem trenutku hotela nadaljevati s tenisom, ampak potem sem se udeležila tekmovanja v skoku v daljino. Takrat sem skočila srbski rekord. Potem pa je trener mojemu očetu povedal, da sem nadarjena za šport. Oče se je z menoj pogovoril in na koncu sem se odločila za atletiko."

     

    Slovenski atletiki in športu na splošno je dala veliko. Kaj pa je njej dala Slovenija? "Moža." Pravi, da ji je Ljubljana pisana na kožo, v Sloveniji se dobro počuti. Ima blizu morje in smučišča.

    "Dala mi je novo življenje, s katerim sem zelo zadovoljna."

    13 min
  • Nataša Derepasko
    Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.

    Nataša oz. Natalija Derepasko že dobri dve desetletji živi v Sloveniji. Svoje življenje je posvetila športu, a nikoli si ni predstavljala, da bo trenerka. Dela v Rokometnem klubu Krim in v slovenski mladinski reprezetanci. Kot pravi, imamo v Sloveniji izvrstne mlade rokometašice, a delo trenerke je vseeno precej zahtevno.

    "Enim se da, drugim ne. V mojih časih tega ni bilo. Če želiš nekaj delati, se s tem ukvarjaš. Tudi če te kaj boli, greš na trening."

    V Slovenijo je prišla leta 1997, ko je imela 24 let. Pri štirinajstih pa se je iz rodnega Sevastopola preselila v športni internat v Kijevu. Tam je končala tudi fakulteto za šport. Kot pripoveduje, so bili že v športnem internatu deležni zelo različnih športnih treningov, z elementi gimnastike, smučarskega teka, atletike. Zdi se, da ji je široka športna baza v karieri zelo pomagala. Skozi čas pa se je spreminjal tudi njen pogled na vlogo športnih psihologov v ekipnih športih.

    "Če povem po resnici, ti psihologi so me pred tekmo zelo živcirali. Govorili so mi, kako naj se zberem. Najverjetneje zato, ker sem bila že dovolj odrasla in nisem potrebovala, da me pred tekmo še kdo maltretira, da mi govori, kaj moram narediti, če pa sem že sama vedela, kaj moram. Verjetno je danes boljše."

    Nataša Derepasko nima odgovora na vprašanje, kaj bi počela, če ne bi bila povezana z rokometom. In prav tako ne ve, kje bi živela, če ne v Sloveniji. V Sloveniji ji je všeč vse. Razen gneča v prometu.

    12 min
  • Jakov Fak
    Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.

    Naš najboljši biatlonec je za slovensko biatlonsko reprezentanco začel nastopati leta 2010 in takoj začel nizati uspehe. Iz sezone v sezono dokazuje, da sodi v svetovni vrh. Ko je prišel v Slovenijo, je čutil, da se mora znova dokazati in da kolajne, ki jih je osvojil prej, ne veljajo nič več. Z družino si je dom ustvaril na Gorenjskem. Med obilico tekmovanj in treningov vse redkeje najde čas za obisk Mrkoplja, domačega kraja.

    "Moj dom je zdaj tu, tukaj se počutim dobro. Mislim, da so me ljudje sprejeli in tudi jaz sem sprejel večino dobrih stvari, ki jih Slovenija ponuja. Moji otroci so že rojeni tu in so prva generacija, ki bo za mano ostala tukaj. Vesel sem, da odraščajo v po mojem mnenju zdravi družbi."

     

    Jakov Fak priznava, da je bila odločitev za prestop v slovensko reprezentanco težka. A takrat ni videl druge rešitve za svojo kariero. Ljudje, ki so vodili zvezo, niso imeli vizije in ambicij, niso našli skupnega jezika. Po prestopu v slovensko reprezentanco je hitro navdušil z odličnim znanjem slovenskega jezika.

    "Slovenščino sem se začel učiti že pred prihodom v Slovenijo oziroma v slovensko reprezentanco. Zdelo se mi je normalno, da govorim jezik, ki se govori v državi, za katero nastopam. Ko prestopiš v vrste neke reprezentance, je ne zastopaš samo na tekmovanjih, ampak tudi v pogovorih z mediji. Če postajaš del neke družbe, je v redu, da se prilagodiš tej družbi. Govorjenje domačega jezika je osnova."

     

    V dresu slovenske reprezentance je Jakov Fak dosegel osem zmag, dvakrat je postal svetovni prvak, na olimpijskih igrah pa osvojil srebro. Zdaj se pripravlja na novo sezono, ki prinaša tudi olimpijske igre. O koncu kariere pri 33 letih še ne razmišlja. In kje v hiši shranjuje vse svoje medalje?

    "Če sem čisto iskren, medalje doma nimajo posebnega mesta. Lepo jih je kdaj pogledati, toda če jih gledaš preveč, se lahko kmalu razvadiš in si prehitro zadovoljen sam s seboj. Vso energijo moraš vlagati v to, da poskušaš dosegati nove cilje in osvajati nove lovorike. Te želje se ne da zadovoljiti, to žene športnike naprej."

    17 min
  • Zoran Jovičič
    Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.

    "Slovenijo sem poznal. Mislil sem, da bom ostal petnajst dni, pa sem tu že 29. leto. Leta 1992 sem imel 16 let. V Slovenijo sem prišel ambiciozen, kar ni slabo, potem pa sem doživel, da ni bilo tako, da so bili drugačni časi. Ljudje so bili malo bolj previdni za vse ljudi iz nekdanje Jugoslavije. Čudno se mi je zdelo, da te tako etiketirajo, a s časom te spoznajo in dejansko tu zaživiš."

     

    Dvajset let je igral samo za slovenske klube in 140-krat igral za slovensko reprezentanco.

    "Zadovoljen sem s svojim življenjem. Vedno sem bil pozitiven, tako gledam tudi na slabe strani življenja. Ponosen? Seveda sem ponosen. Najbolj sem ponosen na družino, druge stvari tako niso pomembne."

     

    Letos je za srebrno medaljo z evropskega prvenstva 2004 z reprezentančnimi soigralci dobil tudi Bloudkovo nagrado in je eden redkih športnikov, ki so še med aktivno kariero vzporedno poskrbeli za svojo varno prihodnost.

    12 min
  • Kliton Bozgo

    Devetinštiridesetletni Kliton Bozgo je v Maribor prišel z 22 leti, a je Slovenijo okusil že prej: "Adria, direktna linija Tirana - Ljubljana, z Brnika pa potem z avtom naprej v Zagreb, kjer se je začela moja nogometna zgodba izven Albanije."

    "Odločil sem se za Maribor. Zelo dobra izbira. Prvič sem igral za Maribor, žena je iz Maribora, poročila sva se na ljubljanskem gradu. Ko sva dobila datum za poroko, je prišlo vabilo iz reprezentance za isti dan. Ko smo opravili s ceremonijo in začeli z zabavo, sem se moral zvečer opravičiti, saj sem moral iti na reprezentančne tekme v Granado v Španijo."

     

    Nekdanji albanski reprezentant je zvezdne trenutke v nogometni ligi prvakov doživel z vijoličastimi. Vmes je igral za Olimpijo, pozneje še v Avstriji. Dvakrat je bil najboljši strelec slovenske lige.

    Kliton Bozgo o tem, ali so besede "ova noč nije moj dan" res njegove:

    "Ne, to si je nekdo izmislil in vrgel kost. Veste, kako je danes, internet je to pograbil. Prej res nisem znal jezika, ampak eno leto sem bil že v Zagrebu, tako da sem vedel, za kaj se gre."

    10 min
  • Vladimer Boisa
    Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.

    V oddaji Evropa osebno začenjamo niz zgodb o ljudeh, ki jih je v Slovenijo pripeljala športna pot. Tu so se dobro vživeli in ostali povezani z našo deželo. Njihove življenjske usode pa so precej različne.

    Začenjamo s košarkarjem, ki se je pri 17 letih odločil, da zapusti Gruzijo in pride v Slovenijo, čeprav je imel ponudbe tudi iz Izraela, Turčije in Grčije. V Olimpiji se je uveljavil, pozneje pa igral še v številnih klubih po Evropi, a se je spet vrnil v Ljubljano, kjer si je ustvaril družino. S ponosom pove, da je Ljubljančan.

    "Saj veste, kaj pravijo. Od koder je tvoja žena, od tam si tudi ti. Moja žena pa je iz Ljubljane. Živim v najlepšem mestu, ki me zaradi zelene narave spominja na Gruzijo. Tukaj bom ostal, verjetno tudi pokopan."

     

    Danes je Vladimer Boisa razpet med Slovenijo in Gruzijo. Ukvarja se z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.

    "Spoznal sem ljubezen do vina, ki ga pod znamko Boisa pridelujem sam, na kar sem najbolj ponosen. Sicer ga je zelo malo, približno 4000 steklenic letno, a za to živim. Pridelujem pa tudi vinjak, bolje brendi. Vinjak je morda edina slovenska beseda, ki mi ni všeč."

    16 min
  • Jason Hartley, angleški podjetnik
    Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.

    Jason Hartley je Anglež, ki je v Slovenijo prišel, ker se je zaljubil. Pa ne v Slovenko, ampak v našo državo. Tu je ustanovil svoje podjetje, s katerim želi spreminjati naš način prehranjevanja in ljudem, ne le pri nas, ampak tudi po svetu, ponuditi boljšo hrano. Čeprav je pri odpiranju podjetja kot tujec naletel na kopico predvsem birokratskih ovir, vztraja pri nas.

    "Ljubljana bi morala biti Lizbona Vzhoda. Sedimo na križišču južne in vzhodne Evrope. Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja. Prehiteva jo Hrvaška z novimi vizumi za digitalne nomade in s prestolnico Zagreb, ki se poskuša uveljaviti kot destinacija za zagonska podjetja. To me jezi, ker menim, da bi to morala biti Ljubljana. Da bi morala glede gospodarstva narediti to, kar je Lizbona naredila pred desetimi leti."

     

    Jason o svojem poslanstvu:

    "Je gibanje za novo hrano. Imamo preprosto idejo. Po svetu obstaja več sto milijonov kmetov in manjših pridelovalcev hrane. Če uporabimo novo tehnologijo, da jih povežemo z mlajšimi potrošniki, lahko ustvarimo novo ekonomijo prehranevanja. To želimo narediti tako, da so pridelovalci v procesu pošteno plačani. S tem pa ustvarjamo novo ekonomijo, ki je prilagodljiva in trajnostna."

    11 min
  • Bruno Gola
    Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove. 

    "Na neki točki sem spoznal, da sem pri svojem delu zelo nesrečen. Delal sem programsko opremo samo za druga podjetja in druge ljudi, želel pa sem si ustvariti nekaj zase. To me je vodilo do tega, da sem postal zvočni koder. Začel sem študirati umetnost na univerzi v Berlinu in tako postal umetnik."

     

    Biti umetnik je poslanstvo, ki s seboj prinaša tudi veliko negotovosti. Na drugi strani pa je delo v računalništvu bolj stabilno, podjetja ves čas iščejo dobre IT-jevce.

    "Ko sem se odločil za prehod med umetnike, je trajalo nekaj časa, da sem se opogumil in zapustil takratno službo, ki mi je predstavljala finančno stabilnost. Danes živim zelo drugačno življenje kot nekoč, živim od projekta do projekta. Moja mesečna plača je zdaj veliko bolj nestabilna, ampak jaz sem veliko bolj srečen."

    11 min

About Evropa osebno

From the publisher's feed

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

More shows like Evropa osebno

Lahko noč, otroci! by RTVSLO – Prvi

Lahko noč, otroci!

14 Listeners

Radio GA - GA by RTVSLO – Prvi

Radio GA - GA

11 Listeners

Nedeljski gost by RTVSLO – Val 202

Nedeljski gost

3 Listeners

Zapisi iz močvirja by RTVSLO – Val 202

Zapisi iz močvirja

1 Listeners

Petkova centrifuga by RTVSLO – Val 202

Petkova centrifuga

5 Listeners

Frekvenca X by RTVSLO – Val 202

Frekvenca X

11 Listeners

18. vzporednik by RTVSLO – Val 202

18. vzporednik

2 Listeners

Dogodki in odmevi by RTVSLO – Prvi

Dogodki in odmevi

3 Listeners

Odbita do bita by RTVSLO – Val 202

Odbita do bita

10 Listeners

Globalna vas by RTVSLO – Val 202

Globalna vas

9 Listeners

Številke by RTVSLO - MMC

Številke

4 Listeners

Vroči mikrofon by RTVSLO – Val 202

Vroči mikrofon

4 Listeners

Studio ob 17.00 by RTVSLO – Prvi

Studio ob 17.00

5 Listeners

Glasovi svetov by RTVSLO – Ars

Glasovi svetov

1 Listeners

Intelekta by RTVSLO – Prvi

Intelekta

3 Listeners

Slovencem po svetu by RTVSLO – Prvi

Slovencem po svetu

0 Listeners

Zgodbe by RTVSLO – Val 202

Zgodbe

1 Listeners

Jezikanje by RTVSLO – Val 202

Jezikanje

2 Listeners

Intervju - Radio by RTVSLO – Prvi

Intervju - Radio

2 Listeners

Drugi pogled by RTVSLO – Prvi

Drugi pogled

0 Listeners

Fejmiči by Žan Papič

Fejmiči

9 Listeners

Ob osmih by RTVSLO – Prvi

Ob osmih

3 Listeners